Sam sem zaposlen v tujini. Ob zaposlitvi sem šel na tečaj še enega tujega jezika, ki ga je plačalo podjetje. Ure sem imel priznane (možnost izplačila ali koriščenja). Enako so plačana in krita tudi druga izobraževanja, ki so izven delovnega časa. Tudi znotraj delovnega časa imamo fond ur, ki jih lahko namenimo za izobraževanje po lastni izbiri (seveda smiselno in v okviru, da pridejo prav tudi podjetju).

V čem je tu problem? Ko sem bil zaposlen v sloveniji so se podjetja hvalila z mojimi znanji, jih "prijavljala" na razpise, jaz sem se pa moral izobraževat v prostem času, brez plačila. Ko sem to zgodbo povedal v tujini so me samo debelo gledali in brez dlake na jeziku povedali, da je to pri njih zrelo za prijavo inšpekciji.

PS. in še to. Če ste o tem pričeli misliti komaj, ko so delavci dopolnili 50 let, potem za to ni kriv funkcionalno nepismeni delavski razred, temveč nefunkcionalen management!