[brane]

Neto znanjega dolga je približno 10 mlrd. €, torej dejansko uporabljamo nekaj tuje akumulacije. Treba pa je povedati, da smo je v zadnjih 4 letih vrnil 6,5 mlrd. €

Torej le gre za tujo akumulacijo. :) (Ker meni so se zanjič nekoliko boarvali prsti, zato sem pomislil, da gre za sveže natisnjene bankovce. :))

NA tem mestu bi se vsem, ki so nam posodili svojo akumulacijo prijazno zahvalil in jim sporočam, da jim bomo tudi mi kdaj posodili svojo akumulacijo, če jo bodo seveda potrebovali in če bomo seveda uspeli uravnotežiti bilanco proračuna, nekje v prihodnosti in ne bomo več potrebovali tuje akumulacije.

[brane]
> [FIN-311684]
> > [tmatej]
> > > [crt]
>
> >

5. Vajino kričanje proti zadolževanju pa je utopična nekoristna drža, ki navleče nekaj neukih ljudi, da vama talajo pluse, vama pa raste ego. Bog ne daj, da bi spet tako po vajino amatersko upravljali javni dolg...

Na lasten ego sem že zdavnaj pozabil, le povem kar mislim in mislim kar povem. Država se vrti v krogu vsesplošnega zadolževanja in se očitno tega ne da ustaviti pa vendar to ne pomeni, da nas odnos upnik – dolžnik ne sme motiti, ker je Slovenija v tem odnosu dolžnik. Že Nietzsche je trdil, da je odnos upnik–dolžnik v samem temelju družbenega razmerja. Dolg v meni po nietzschejevsko zbuja negativne občutke: slabo vest, odgovornost za poplačilo dolga in občutek krivde. Vse to izhaja iz spomina, ki je vnesen v človeka z dolgom. Po nietzschejevsko dolg implicira problem časa, saj je obljuba za vrnitev denarja v prihodnosti. Gre za upnikovo obliko prisvajanja časa v prihodnosti in obvladovanje tega časa. Torej, z vsako prodajo državnih obveznic si naši upniki prisvojijo del naše prihodnosti, z drugimi besedami z zadnjo prodajo obveznic je Ermanova ponovno prodala del naše prihodnosti. Dobro, naša politika meni, da se lahko spušča v razmerje upnik – dolžnik, ker je država dolg sposobna odplačevati. A vseeno je slabo, če si zadolžen in slovenske podjetnike in ljudi iz zasebnega gospodarstva ne boš prepričal, da je zadolževanje države za pokrivanje proračunskega primanjkljaja, torej predvsem prevelike potrošnje države dobro. Če bi se vsaj država zadolževala za investicijske projekte, ki bi v prihodnosti sami odplačevali svoj dolg oz. odkupili že vnaprej prodano prihodnost?

Brane, oprosti, ampak res ne razumem, komu odgovarjas in zakaj mene tlacis v dvojino.
Super bi bilo, da si se enkrat preberes svoj post in ugotoviva, da ti o hruskah, jaz pa o bananah.

Ta debata je postala ze zelo butasta, tako da naj ostane po vasem in priznam na zapisnik, da je 1.3g iz zadnje izdaje je pokupila BS. You win.

[tmatej]
Brane, oprosti, ampak res ne razumem, komu odgovarjas in zakaj mene tlacis v dvojino.
Super bi bilo, da si se enkrat preberes svoj post in ugotoviva, da ti o hruskah, jaz pa o bananah.

Ta debata je postala ze zelo butasta, tako da naj ostane po vasem in priznam na zapisnik, da je 1.3g iz zadnje izdaje je pokupila BS. You win.

Druga izjava, ki sem jo citiral je bila od mlin987 in zato sem uporabil dvojino.

Kdo je kupil kakšen delež ene izdaje v primarnem delu se mi ne zdi posebej pomembno.
Tudi splošna ugotovitev, da smo uvozniki kapitala, je le neko dejstvo, kot tudi, da prihaja pri tem tudi, do pomembnega premika zarad QE in nakupov centralnih bank.

[tmatej]
Brane, oprosti, ampak res ne razumem, komu odgovarjas in zakaj mene tlacis v dvojino.
Super bi bilo, da si se enkrat preberes svoj post in ugotoviva, da ti o hruskah, jaz pa o bananah.

Ta debata je postala ze zelo butasta, tako da naj ostane po vasem in priznam na zapisnik, da je 1.3g iz zadnje izdaje je pokupila BS. You win.

... čuj, ta debata je zelo butasta že od samega začetka, ker je skregana z računstvom za drugi razred osnovne šole ...

P.S.: tota "tuja akumulacija" je res tuja, ker Slovenija svojega denarja nima in si ga mora "sposodit" že za čisto običajno funkcioniranje, kar države s svojim denarjem ne rabijo ... no, kar pa se akumulacije tiče, pa mi res ni jasno, kako lahko po celem svetu BDP že 100 let samo raste, če denarja noben ne "tiska" na novo, ampak se za razvoj uporablja zgolj akumulacija oziroma tisto, kar si zaslužil, ko si nekomu nekaj prodal (= tvoj plus) in je nekdo drugi tisto kupil (= njegov minus) in je na ta način celotno svetovno gospodarstvo pravzaprav "zero sum game" ... khmm, če zdaj pozabim, da mora biti tuji posojilodajalec totalni kreten, če svojo težko prigarano akumulacijo - namesto da bi jo uporabil za svoj razvoj - posodi tam nekim komunajzerskim šalabajzerom v Sloveniji, ob tem pa ne ve, če jo bo sploh kdaj dobil nazaj ... evo, zdaj samo upam, da sem tudi brez silno strokovnega citiranja silno strokovnih poročil strokovnjakov različnih centralnih bank po svetu dovolj razumljivo razložil, zakaj - s tem se je ta debata začela - je izjava "Z novimi dolgovi vlada ustvarja iluzijo rastoče bogate države, pozabljajoč, da se igra s tujim denarjem in tujo akumulacijo, kar bo slej ko prej končalo v katastrofi po grškem scenariju." glupost na kvadrat ... jebiga, forumske "švabske gospodinje" bodo zaradi moje trditve popizdile, ampak kapitalizem je v svojem bistvu življenje na kredit ...

[brane]
> [tmatej]
> Brane, oprosti, ampak res ne razumem, komu odgovarjas in zakaj mene tlacis v dvojino.
> Super bi bilo, da si se enkrat preberes svoj post in ugotoviva, da ti o hruskah, jaz pa o bananah.
>
> Ta debata je postala ze zelo butasta, tako da naj ostane po vasem in priznam na zapisnik, da je 1.3g iz zadnje izdaje je pokupila BS. You win.


Druga izjava, ki sem jo citiral je bila od mlin987 in zato sem uporabil dvojino.

Kdo je kupil kakšen delež ene izdaje v primarnem delu se mi ne zdi posebej pomembno.
Tudi splošna ugotovitev, da smo uvozniki kapitala, je le neko dejstvo, kot tudi, da prihaja pri tem tudi, do pomembnega premika zarad QE in nakupov centralnih bank.

Jaz tebe ze zastopim. Jaz sem se v debato vkljucil samo zaradi insinuacije, da je zadnjo izdajo pokupila BS. Pika, stop. Od tu dalje sem bil pa popredalckan v vse mozno, kot je na tem forumu itak v navadi.

Nihče ni niti insinuiral, da je kompletno izdajo pokupila Banka Slovenije.

www.ecb.europa.eu/mo...ex.en.html

V tabelici lepo piše, da so centralne banke do konca januarja 2017 direktno kupile za 5,095 milijarde Slovenskih državnih obveznic.

in centralne banke to počnejo na sekundarnem trgu, kjer odkupujejo nekih že obstoječih lastnikov.

kako pa se denar iz ECB-ja še pretaka skozi sistem? Simpl.

Ker gredo tudi direktni odkupi po ključu, kolikšna je teža posamezne države v ECB, in ne koliko financiranja dejansko potrebuje (zato pa pri direktnih odkupih na trgu prednjačita Nemčija in Francija), ECB in njene državne filiale niti ne smejo pokupit vseh 27 milijard Slovenskega javnega dolga.

Lahko pa nakupujejo Bunde.. in francoske papirje... in to od istih institucionalnih vlagateljev, ki potem s kupnino pridejo na avkcijo naše obveznice, in s tem denarjem kupijo našo obveznico.

Na ljse, pa je Banka Slovenije odkupila v februarju za 75,1 milijona državnih obveznic (RS66, RS74, RS75, RS76, RS77, RS78 in RS79). Vse naštete kotirajo vzporedno tudi na MTS-u, in je lahko BS odkupovala tudi tam. A tega podatka nimam kje dobit.

in tonaža tega Draghijevega peglanja donosov in inflacije je enormna napram "akumulaciji". GDP Euro cone, je okoli 10 ali 11.000 milijard €.

Bilanca ECB pa je šla iz 2200 milijard v 2013 na 3662 milijard.. lani. Povečini v smeri evroconskih državnih papirjev.

mimogrede... tale grafek pokaže, da v Bruslju dejansko tudi print mašine laufajo:

www.ecb.europa.eu/pu...ex.en.html

pojdi na liabilities, pa poglej banknotes in circulation.:)