[vickibedi]
> [bc123a]
> > [vickibedi]
> > Čudna izpeljava. A po tvoje torej ko mlad človek najema stanovanje tudi postane dražji za najemnino ? Plače določa trg. Dokler se bo dalo dobiti inženirja za 800 EUR bodo plače pač takšne.
>
> Mlada delovna sila je tam, kjer otroci zivijo pri starsih, cenejsa, to je menda jasno.
>
> Vpliv pa je obojesmeren. Ljudje gredo delat za ta denar, ker imajo diplomo v rokah, sluzbe pa so kakrsne so.
>
> Zato pa je recimo vpis na naravoslovje in tehniko ze leta in leta katastrofa.

Vpis na naravoslovje je slab predvsem zato, ker mladi razmišljajo utilitarno, za kar jih sicer ne krivim, pa vendarle, morda se bo to spremenilo... morda pa tudi ne. Gre pa zato, da je pri naravoslovju vložek razmeroma večji, začetne plače pa praktično nič boljše kot v ekonomiji ali pravu. Kasneje se lahko razmerje celo poslabša v škodo tehničnega kadra. Mladi razumejo, da se z mehkimi znanji danes doseže več, kot so to trdokorne tehnikalije. Popularne bodo hibridne znanosti za katere ne bo potrebno toliko trdega dela.

Aha, in ti tisti dve tretjini nezaposljivih druzboslovnih diplomantov stejes med hibridne znanosti brez trdega dela?

vse delo, ki se na trgu ponuja je trdo. ce ni trdo, ga prej ali slej delodajalci ne rabijo vec.

[bc123a]
> [vickibedi]
> > [bc123a]
> > > [vickibedi]
> > > Čudna izpeljava. A po tvoje torej ko mlad človek najema stanovanje tudi postane dražji za najemnino ? Plače določa trg. Dokler se bo dalo dobiti inženirja za 800 EUR bodo plače pač takšne.
> >
> > Mlada delovna sila je tam, kjer otroci zivijo pri starsih, cenejsa, to je menda jasno.
> >
> > Vpliv pa je obojesmeren. Ljudje gredo delat za ta denar, ker imajo diplomo v rokah, sluzbe pa so kakrsne so.
> >
> > Zato pa je recimo vpis na naravoslovje in tehniko ze leta in leta katastrofa.
>
> Vpis na naravoslovje je slab predvsem zato, ker mladi razmišljajo utilitarno, za kar jih sicer ne krivim, pa vendarle, morda se bo to spremenilo... morda pa tudi ne. Gre pa zato, da je pri naravoslovju vložek razmeroma večji, začetne plače pa praktično nič boljše kot v ekonomiji ali pravu. Kasneje se lahko razmerje celo poslabša v škodo tehničnega kadra. Mladi razumejo, da se z mehkimi znanji danes doseže več, kot so to trdokorne tehnikalije. Popularne bodo hibridne znanosti za katere ne bo potrebno toliko trdega dela.

Aha, in ti tisti dve tretjini nezaposljivih druzboslovnih diplomantov stejes med hibridne znanosti brez trdega dela?

V bistvu ne, pod hibridnimi znanostmi sem imel v mislih bolj različne podatkovne znanstvenike, spletne stratege, UX virtuoze in podobne umetnike. Za razliko od klasičnega hardcore znanstvenika, ki najprej 5 let preklada diferencialne enačbe, potem naslednjih 5 let po 12 ur na dan visi na masnem spektrografu...da bi nazadnje ugotovi da: 1. ni še ničesar izumil, 2. ni ne vem kaj zaslužil, 3: še svoji mami ne zna razložiti kaj dela..
(pa ne da bi imel kaj proti prvim, še manj drugim :)

vse delo, ki se na trgu ponuja je trdo. ce ni trdo, ga prej ali slej delodajalci ne rabijo vec.

To drži, je pa relativno kaj trdo delo je. Za dobrega tisočaka neto bo programer delal en mesec, gradbenik se bo plazil po gradbiščih, advokat bo toliko računal za tipsko kupoprodajno pogodbo, dober tržnik bo toliko lahko zaslužil lahko z enim poslovnim kosilom.

[DrDre]
ha ha ... izgleda da je avtor članka ugotovil da ne bo več DODATKA ZA STALNO PRIPRAVLJENOST in edini način da ga dobi je izstop iz javnega sektorja ... :)

Seveda pa ne tudi iz javnega financiranja. :-(

Drugače je tako, da je zgodovinsko dokazano da se tako imenovane javne dobrine, za uporabnike najlažje in najceneje zagotavlja skozi javne službe.

Kot profesor ekonomije v instituciji, ki zagotavlja te javne dobrine bi autor to moral vedeti.

Da trenutno te javne službe ne delajo najbolje je pa problem ravno v tem, da imajo v njih izvajalci/zaposleni preveč besede, uporabniki dobrin/storitev pa premalo.
Ampak to se da dosti enostavno rešiti s spremembo razmerja zastopnikov v svetih zavodov.ker dokler bo v SZ od 11 članov, 5 predstavnikov zaposlenih, toliko dolgo bo ravnatelj/direktor delal predvsem za njihovo udobje, ker drugače ne bo izvoljen.

Pa mogoče tudi s boljšo korporativno usposobljenosti članov zavodov (tudi v ZZ in ZJGS, se lahko tu poostri kriterije, ane).

[vickibedi]
V bistvu ne, pod hibridnimi znanostmi sem imel v mislih bolj različne podatkovne znanstvenike, spletne stratege, UX virtuoze in podobne umetnike. Za razliko od klasičnega hardcore znanstvenika, ki najprej 5 let preklada diferencialne enačbe, potem naslednjih 5 let po 12 ur na dan visi na masnem spektrografu...da bi nazadnje ugotovi da: 1. ni še ničesar izumil, 2. ni ne vem kaj zaslužil, 3: še svoji mami ne zna razložiti kaj dela..

Mesas cisto neprimerljive stvari. UX inzenirja in bazicnega raziskovalca? Daj prosim no... UX inzenir lahko razvija nek UI neke brezvezne zastonjkarske mobi aplikacije, nekdo drug pa lahko s pomocjo masnega spektrografa isce nov revolucionaren material (kot je bil recimo teflon).

Vse kar si napisal dejansko kaze na razliko med aplikativnimi (torej development) deli in raziskovalnim (research). Seveda je jasno, da so aplikativci bolj uporabni za industrijo.

Ampak a mislis da je nacrtovanje enega nosilca ki bo nosil avtomobilsko os neko blazno navdusujoce in kariero-izpolnjujoce delo? Je pac delo, zoprno, pa se odgovorno, in nekdo ga pac mora delati.

To drži, je pa relativno kaj trdo delo je. Za dobrega tisočaka neto bo programer delal en mesec, gradbenik se bo plazil po gradbiščih, advokat bo toliko računal za tipsko kupoprodajno pogodbo, dober tržnik bo toliko lahko zaslužil lahko z enim poslovnim kosilom.

Poglej, spet primerjas neprimerljivo. Dobre trznike in advokate ter slabe programerje in gradbenike. Skoraj vsak programer lahko dobi sluzbo (ne samo dober), prezivijo pa samo najboljsi trzniki in pravniki.

Poglej si malo komponente slovenskega izvoza in konkurencnosti. Slovenijo nad vodo drzijo velika izvozna podjetja, katerih precej izvira se iz socializma, imajo delovno silo za minimalca, slabo placane inzenirje in toliko razvoja da ravno gredo v korak s casom.

Razni akrapovici in pipistreli so izjema, ki je v zunanjetrgovinski bilanci pickin dim.

Mi smo nemski tip gosporarstva, ne kalifornijski!

[bc123a]
> [vickibedi]
> V bistvu ne, pod hibridnimi znanostmi sem imel v mislih bolj različne podatkovne znanstvenike, spletne stratege, UX virtuoze in podobne umetnike. Za razliko od klasičnega hardcore znanstvenika, ki najprej 5 let preklada diferencialne enačbe, potem naslednjih 5 let po 12 ur na dan visi na masnem spektrografu...da bi nazadnje ugotovi da: 1. ni še ničesar izumil, 2. ni ne vem kaj zaslužil, 3: še svoji mami ne zna razložiti kaj dela..

Mesas cisto neprimerljive stvari. UX inzenirja in bazicnega raziskovalca? Daj prosim no... UX inzenir lahko razvija nek UI neke brezvezne zastonjkarske mobi aplikacije, nekdo drug pa lahko s pomocjo masnega spektrografa isce nov revolucionaren material (kot je bil recimo teflon).

Vse kar si napisal dejansko kaze na razliko med aplikativnimi (torej development) deli in raziskovalnim (research). Seveda je jasno, da so aplikativci bolj uporabni za industrijo.

Ampak a mislis da je nacrtovanje enega nosilca ki bo nosil avtomobilsko os neko blazno navdusujoce in kariero-izpolnjujoce delo? Je pac delo, zoprno, pa se odgovorno, in nekdo ga pac mora delati.

> To drži, je pa relativno kaj trdo delo je. Za dobrega tisočaka neto bo programer delal en mesec, gradbenik se bo plazil po gradbiščih, advokat bo toliko računal za tipsko kupoprodajno pogodbo, dober tržnik bo toliko lahko zaslužil lahko z enim poslovnim kosilom.

Poglej, spet primerjas neprimerljivo. Dobre trznike in advokate ter slabe programerje in gradbenike. Skoraj vsak programer lahko dobi sluzbo (ne samo dober), prezivijo pa samo najboljsi trzniki in pravniki.

Poglej si malo komponente slovenskega izvoza in konkurencnosti. Slovenijo nad vodo drzijo velika izvozna podjetja, katerih precej izvira se iz socializma, imajo delovno silo za minimalca, slabo placane inzenirje in toliko razvoja da ravno gredo v korak s casom.

Razni akrapovici in pipistreli so izjema, ki je v zunanjetrgovinski bilanci pickin dim.

Mi smo nemski tip gosporarstva, ne kalifornijski!

Meni je vse to jasno, zato me ne čudi da se mladi odločajo za bolj uporabne in tudi bolj plačane poklice.
Če pogledaš, danes je bil v Financah objavljen vpis na slovenske fakse. Skoraj pri vseh je več vpisanih kot je razpoložljivih mest, celo na strojništvu, no razen na matematiki in fiziki. Pa še tam jih bo večina končala nekje v IT kot programerjev, tehnologov ipd. Škoda truda in tega se večina zaveda.

To ni prvoaprilska šala, kar bom napisala.
Jaz bi povečala številko 30 tisoč za še enkrat, kar pomeni 60 tisoč manj javnih uslužbencev v RSloveniji. Tisti pa ki ostanejo v javnih službah, pa bi morali rotirati na vsakih 8 let in to zato, da se korupcija pri zaposlovanju zmanjša oziroma da je vsaj malo pod nadzorom.
Jaz bi zahtevala od delavcev, preden bi jih zaposlili v javni upravi nekajletno prakso v privatnem sektorju oziroma reference iz privatne iniciative. Tako šele bi znali javni uslužbenci pri svojem delu ceniti vsakega delavca, ki si kruh služi na trgu. Ali je pošteno, da si v RSloveniji najbolj plačan za delo, ki ni pridobljeno z lastnim kapitalom in brez tega, da bi ga moral splasirati na trgu. Pri nas se promovirajo samo tisti diplomanti, ki imajo povezave v vrhovih državnih služb. Drugi obupajo in gredo v tujino, ali pa med klošarje. Noben javni uslužbenec ne bi smel imeti konstantne službe, ampak začasno, nato pa bi se moral preveriti na trgu. In tudi noben javni uslužbenec ne bi smel biti plačan po izobrazbi, ampak po učinku. Kjer ni mogoče izmeriti učinka, pa bi bil javni uslužbenec plačan manj od plače, ki jo je mogoče izmeriti z uspešnostjo pri delu.
Pri nas moramo že enkrat stvari postaviti na nove zdrave osnove, to pa je da imamo vsi enake pravice do dela in da smo plačani od uspeha pri delu. To pa pomeni, da moramo stvari postaviti radikalno na glavo, ne pa popravljati starih zavoženih stvari.

[vickibedi]
Če pogledaš, danes je bil v Financah objavljen vpis na slovenske fakse. Skoraj pri vseh je več vpisanih kot je razpoložljivih mest, celo na strojništvu, no razen na matematiki in fiziki. Pa še tam jih bo večina končala nekje v IT kot programerjev, tehnologov ipd. Škoda truda in tega se večina zaveda.

No, sedaj pa stopi pred goste na kaksnem forumu delodajalcev, kjer bodo debatirali o pomanjkanju kadra in jim to povej na glas. V faco.

Ce si upas.

PS. Problem je pa se ta, da te mizerne industrijske panoge, ki so nezanimive za talentirane kadre, predstavljajo hrbtenico slovenskega izvoza.

Tega se tudi novinarji financ ne zavedajo prav dobro.

[artspl]
To ni prvoaprilska šala, kar bom napisala.
Jaz bi povečala številko 30 tisoč za še enkrat, kar pomeni 60 tisoč manj javnih uslužbencev v RSloveniji. Tisti pa ki ostanejo v javnih službah, pa bi morali rotirati na vsakih 8 let in to zato, da se korupcija pri zaposlovanju zmanjša oziroma da je vsaj malo pod nadzorom.
Jaz bi zahtevala od delavcev, preden bi jih zaposlili v javni upravi nekajletno prakso v privatnem sektorju oziroma reference iz privatne iniciative. Tako šele bi znali javni uslužbenci pri svojem delu ceniti vsakega delavca, ki si kruh služi na trgu. Ali je pošteno, da si v RSloveniji najbolj plačan za delo, ki ni pridobljeno z lastnim kapitalom in brez tega, da bi ga moral splasirati na trgu. Pri nas se promovirajo samo tisti diplomanti, ki imajo povezave v vrhovih državnih služb. Drugi obupajo in gredo v tujino, ali pa med klošarje. Noben javni uslužbenec ne bi smel imeti konstantne službe, ampak začasno, nato pa bi se moral preveriti na trgu. In tudi noben javni uslužbenec ne bi smel biti plačan po izobrazbi, ampak po učinku. Kjer ni mogoče izmeriti učinka, pa bi bil javni uslužbenec plačan manj od plače, ki jo je mogoče izmeriti z uspešnostjo pri delu.
Pri nas moramo že enkrat stvari postaviti na nove zdrave osnove, to pa je da imamo vsi enake pravice do dela in da smo plačani od uspeha pri delu. To pa pomeni, da moramo stvari postaviti radikalno na glavo, ne pa popravljati starih zavoženih stvari.

... čuj, to mogoče res ni mišljeno kot prvoaprilska šala, definitivno pa se bere kot prvoaprilska šala ...

P.S.: zgornje je lahko napisal nekdo, ki ni delal pol ure niti v javnih službah, karkoli že tebi to pomeni, kakor ne tudi v privatnem sektorju oziroma z referencami iz privatne iniciative, karkoli že tebi to pomeni ... khmm, ker če pozabim na kretenizem z nekajletnim delom v privatnem sektorju, ki ga za svoj končni cilj (= delo v javnem sektorju) sploh ne rabiš, je kretenizem tudi kasnejše rotiranje po različnih službah javnega sektorja, ker glih ko se nekega dela dobro naučiš, moraš iti na novo delo, ki ga ne znaš in se moraš spet učiti in od tebe ni nobene koristi, tebe pa zamenja nekdo, ki tvojega dela ne zna in se tudi on mora spet učiti in od njega ni nobene koristi, kar v končni fazi pomeni, da noben v javnem sektorju ne zna delati nič ... alzo, raje ti lepo napiši, da si se samo malo hecala, ko si se prijavila na Finance, da bi napisala prvoaprilsko šalo, ki so ti jo žlehtni šaljivci na Financah objavili drugega aprila ...

[artspl]
To ni prvoaprilska šala, kar bom napisala.
Jaz bi povečala številko 30 tisoč za še enkrat, kar pomeni 60 tisoč manj javnih uslužbencev v RSloveniji. Tisti pa ki ostanejo v javnih službah, pa bi morali rotirati na vsakih 8 let in to zato, da se korupcija pri zaposlovanju zmanjša oziroma da je vsaj malo pod nadzorom.
Jaz bi zahtevala od delavcev, preden bi jih zaposlili v javni upravi nekajletno prakso v privatnem sektorju oziroma reference iz privatne iniciative. Tako šele bi znali javni uslužbenci pri svojem delu ceniti vsakega delavca, ki si kruh služi na trgu. Ali je pošteno, da si v RSloveniji najbolj plačan za delo, ki ni pridobljeno z lastnim kapitalom in brez tega, da bi ga moral splasirati na trgu. Pri nas se promovirajo samo tisti diplomanti, ki imajo povezave v vrhovih državnih služb. Drugi obupajo in gredo v tujino, ali pa med klošarje. Noben javni uslužbenec ne bi smel imeti konstantne službe, ampak začasno, nato pa bi se moral preveriti na trgu. In tudi noben javni uslužbenec ne bi smel biti plačan po izobrazbi, ampak po učinku. Kjer ni mogoče izmeriti učinka, pa bi bil javni uslužbenec plačan manj od plače, ki jo je mogoče izmeriti z uspešnostjo pri delu.

Tole se sicer lepo bere, vendar v praksi resnično ni tako enostavno. Za nekadera dela rabiš kar nekaj let, da se jih priučiš, so izjemno unikatna. Kakšne hude alternative v tej blatni vasi Sloveniji niti nimaš. Morda še kakšna alternativa v drugi ali tretji največji vasi v Sloveniji. Definitivno to ni ne amerika ne nemčija.

Pri nas moramo že enkrat stvari postaviti na nove zdrave osnove, to pa je da imamo vsi enake pravice do dela in da smo plačani od uspeha pri delu. To pa pomeni, da moramo stvari postaviti radikalno na glavo, ne pa popravljati starih zavoženih stvari.

S tem se popolnoma strinjam. Tu tiči eno od srži problema. Vse je močno prenormirano in postavljeno na glavo.

ZAVOD je ZAVOD. Ali je to javni, zasebni, poljavni ali polzasebni; mislim, da ni takega problema. In tudi reševal ne bi problemov. IZGUBO zavoda po zakonu pokrije njegov USTANOVITELJ!

No, in že smo pri PRIGODI.

Pred nekaj meseci je Boštjan M. Zupančič v svoji kolumni ([www.siol.net]) med drugim pisal o prigodi, ko sta se s pokojnim Francetom Bučarjem sporekla o avtonomiji univerze. Zupančič je takrat zagovarjal stališče, da krovni zakon o zavodih univerzi jemlje v ustavi zagotovljeno avtonomijo ter da je smešno, da se Republika Slovenija proglaša za ustanoviteljico univerze, ko pa je res prav obratno.

Če še kakšnemu Slovencu ni jasno, da je republika Slovenska, se pravi država Slovenija ustanovljena iz etične, akademsko izbražene in intelektualne Univerze, z vsemi svojimi takimi in drugačnimi DODATKI, potem ne vem, če mu bo v Butalah še kdaj možno spregledati.

Ne razumem samo, zakaj v teh slovenskih vladah ni kakšnih matematičnih, fizikalinih in tehničnih doktorjev na ministrskih položajih, vključno s prvim premierom?

Slovenci in Slovenska država ima popolnoma drug problem. Ne znamo reševati problemov. Sanja se nam ne, kako se to dela. To za nas ni španska vas, to je za nas področje črne luknje. Zadeve znamo zaplesti do onemoglosti, v reševanju smo neverjetno kilavi in nesposobni!!

*Ali pri tem upoštevaš strankarsko sestavo in razporeditev, ali ne. Če jo, potem ti mora biti jasno, da se še niti ne vidi svetlobe na koncu predora.

Ja, vidim, da si izjemno občutljiv na kritiko pri politiki zaposlovanja javnega sektorja, ki jo v enem delu navajam, zato, da bi bil nabor iskalcev zaposlitev resnično širši, odprt in bolj enakopraven. Nisi razumel poante. Rotiranje po javnih službah bi sprostilo nekaj delovnih mest za nove kadre. Mi imamo kadrovski ribnik, ki se vtri znotraj sebe in ne dopusti novim kadrom, da bi ga premešali in seveda osvežili s kakšnimi novimi pristopi. To je problem v RSloveniji. Kaj je pa narobe, če državni uslužbenci znajo še kaj drugega, kot samo tisto, kar je napisano na njegovem opisu del in nalog. Ali se je zato šolal, saj govorimo o izobraženem kadru, da bo konstantno bedel na enem delokrogu in črpal državno blagajno celih 40 let. Kje je mladi človek, tudi za njega bo potrebno poskrbeti in mu dati vsaj možnost, da se izkaže pri delu. Odprtih in prostih mest pa ni, ker so vsa zasedena, fluktuacije pa ni nobene.

[artspl]
Ja, vidim, da si izjemno občutljiv na kritiko pri politiki zaposlovanja javnega sektorja, ki jo v enem delu navajam, zato, da bi bil nabor iskalcev zaposlitev resnično širši, odprt in bolj enakopraven. Nisi razumel poante. Rotiranje po javnih službah bi sprostilo nekaj delovnih mest za nove kadre. Mi imamo kadrovski ribnik, ki se vtri znotraj sebe in ne dopusti novim kadrom, da bi ga premešali in seveda osvežili s kakšnimi novimi pristopi. To je problem v RSloveniji. Kaj je pa narobe, če državni uslužbenci znajo še kaj drugega, kot samo tisto, kar je napisano na njegovem opisu del in nalog. Ali se je zato šolal, saj govorimo o izobraženem kadru, da bo konstantno bedel na enem delokrogu in črpal državno blagajno celih 40 let. Kje je mladi človek, tudi za njega bo potrebno poskrbeti in mu dati vsaj možnost, da se izkaže pri delu. Odprtih in prostih mest pa ni, ker so vsa zasedena, fluktuacije pa ni nobene.

... alzo, če jaz zdaj tebe prav razumem, bodo v javnem sektorju zaposleni zdravniki, učitelji in policaji zaradi večje učinkovitosti med sabo rotirali in bodo policaji zdravili bolnike, učitelji bodo skrbeli za red in mir, ko bodo na cestah ustavljali neposlušne ministre, zdravniki pa se bodo v šolskih klopeh matrali s trdobučnimi šolarji in dijaki ... khmm, potem pa čez nekaj let novi kolobar, da se zdravniki, učitelji in policaji v svojem kadrovskem ribniku javnega sektorja ne usmradijo preveč ... eh, jebiga ...

P.S.: saj ti verjamem, da imaš dober namen, hkrati pa upam, da sem ti dovolj jasno ilustriral, da sama vidiš, da si svojimi "inovacijami" sfalila v kompletu, ker se za mladega človeka mora poskrbeti in se mu dati možnost, da se izkaže pri delu na rahlo drugačen način, kot si ga predlagala ... jebiga, javni sektor je večinoma obrt in najboljši obrtniki so običajno izkušeni obrtniki, kar velja tudi za najbolj izobražene med njimi, ker kardiokirurg zaradi večje učinkovitosti čez nekaj let ne postane ginekolog, ampak kot kardiokirurg konstantno bedi na enem delokrogu in črpa državno blagajno celih 40 let ... khmm, če seveda zaradi tebi podobnih "revolucionarjev" ne popizdi in ne spizdi v tujino ...

[FIN-566751]
Svak na kulturnem ministrstvu, tašča sodnica, sin na elektru, tast v kliničnem centru, brat od svaka v državnem svetu in na ministrstvu z ainfrastrukturo itd.....v javnem sektorju je 80 % zaposlenih tako ali drugače v žlahti in to je največji korupcijski bazen kar jih je bilo in zato je tako kot je mi v gospodarstvu pa naj crknemo, .........

Zato pa na sindikalnih zabavah javnega sektorja sex ni dovoljen.

Vse dokler se javna uprava ne bo skrčila na stanje iz leta 1992, to je zmanjšanje za 80% ali samo vsak peti ostane zaposlen v javni upravi, bo Slovenija v qrcu.

Ker so že narejene vse študije v javnem sektorju o številu zaposlenih in porabi, se te podatke uporabi in javni sektor dobi vnaprej določene parametre za delovanje. Komur sistem delovanja ni všeč, lahko da takoj odpoved. Stavka v javnem sektorju ni dovoljena.

Ukiniti je treba tudi VSE občine in narediti dve regiji in glavno mesto. Vse dokler se življenjski nivo ne dvigne na nivo, kot ga ima glavno mesto, se ves presežen denar države vlaga v regije.

Državni svet in državni zbor se ukine, skupščina državljanov pa ima 21 poslancev, po 8 iz regij, 3 iz Ljubljane in italijanskega in madžarskega predstavnika manjšine. In to so EDINE skupine, ki se lahko proglašajo za manjšine, vse ostalo so samo ZDRUŽBE (društva) državljanov. Politične stranke se financirajo same, ne dobijo iz proračuna nič in plačujejo svoje poslance v Skupščini državljanov.

Obvezna je srednješolska izobrazba, (minimum 4. stopnja), vse nadaljnje študiranje je PLAČLJIVO. Kar kdo rabi za svoje potrebe (firme ali država) bo polno štipendirano z obvezo, da se čas študija odsluži po vložku v službi štipenditorja. Tisti pa, ki bodo v odličnosti študija videli prihodnost z visoko plačo, pa si bodo študij plačali in potem jasno imeli toliko višjo plačo, da se vložek povrne. Pa še to, profesorji na vseh višjih stopnjah študija si bodo takrat talali denar, ki ga bodo zaslužili s svojim delom, če se bo kdo vpisal oz. plačal šolnino. V najem ali last dobijo nepremičnine, če grejo v last, jih morajo odplačati z delom za poučevanje ljudi za potrebe države, vendar nikoli več kot 20% skupnih študentov.

Seveda pa je OBVEZNO ukiniti združevanje v sindikate v VSEM javnem sektorju, saj vsi živijo zgolj in samo od prispevkov državljanov, ki ta denar v realnem sektorju ustvarijo.

Ministrstvo za vojsko ukiniti, samo generalštab in potrebno število starešin oz. vaditeljev naborniških vojakov, vse dokler se vojska ne uredi, da vrhovni poveljnik ne bo podal poročila o najslabši vojski na svetu.

Vojski in policiji več pooblastil za dejavnost na mejnem območju, (graničarji), in čimprej izstop iz EU in NATO ter vključitev v ASEAN, da bomo Port of Asia v Kopru in da bo Slovenija enkrat delovala samo zase.

Pa se vi zavedate ljudje, da živimo v časih hiperprodukcije, ko je dela iz dneva v dan manj? Kaj drugega kot umetno ustvarjanje delovnih mest nam več ne preostane, zato so taka razmišljanja stvar marginalnežev, ki sploh nimajo pojma v kakem svetu živijo. Sam sem sicer raje za UTD, ker je bolje doma kvačkati lep pulover kot mešati meglo.

Ko sem prebrala tvoje izpeljanke, sem pomislila na tvojo togo razmišljanje o problematiki zaposlovanja javnega sektorja. Ni vse tako črno belo, kot slikaš stvari. Normalno je, da se mora prelivanje kadrov vršiti znotraj poklicnih ali kvalifikacijskih struktur, ne pa vse pomešano, kot navajaš.

No, če odmislim kakšno nebulozo , ki sva jo navedla, sem trdno prepričana, da obstaja model organigrama zaposlovanja v javnem sektorju, ki bi bil bolj pravičen in dostopen za nove delavce in tudi bolj učinkovit za uporabnike storitev javnega sektorja ter seveda vsaj malo bolj podoben tistemu sistemu v privatnem sektorju, ki se dnevno bori za obstanek na konkurenčnih trgih doma in po svetu.
Samo da ne pozabimo! Kaj že delajo javni uslužbenci in kakšne resurse rabijo, da vstopijo v državno službo? In kaj vse potrebuje zasebnik za privatno iniciativo? O tem pa kdaj drugič!

Tistih 60 tisoč delavcev, ki bi odšli iz javnih služb pa naj država podpre s finančnim vložkom, da bodo lahko zaživeli sami v svoji zasebni dejavnosti in ne bodo več breme države. Tako bi prišli do vitke organizacije državne uprave in posledično do manjših davčnih obremenitev.

[artspl]
Ko sem prebrala tvoje izpeljanke, sem pomislila na tvojo togo razmišljanje o problematiki zaposlovanja javnega sektorja. Ni vse tako črno belo, kot slikaš stvari. Normalno je, da se mora prelivanje kadrov vršiti znotraj poklicnih ali kvalifikacijskih struktur, ne pa vse pomešano, kot navajaš.

Daj primer.

Upostevaj da so najvecje komponente slovenskega javnega sektorja:

- solstvo in visoko solstvo plus vrtci
- zdravstvo
- javna uprava

[artspl]
Ko sem prebrala tvoje izpeljanke, sem pomislila na tvojo togo razmišljanje o problematiki zaposlovanja javnega sektorja. Ni vse tako črno belo, kot slikaš stvari. Normalno je, da se mora prelivanje kadrov vršiti znotraj poklicnih ali kvalifikacijskih struktur, ne pa vse pomešano, kot navajaš.

No, če odmislim kakšno nebulozo , ki sva jo navedla, sem trdno prepričana, da obstaja model organigrama zaposlovanja v javnem sektorju, ki bi bil bolj pravičen in dostopen za nove delavce in tudi bolj učinkovit za uporabnike storitev javnega sektorja ter seveda vsaj malo bolj podoben tistemu sistemu v privatnem sektorju, ki se dnevno bori za obstanek na konkurenčnih trgih doma in po svetu.
Samo da ne pozabimo! Kaj že delajo javni uslužbenci in kakšne resurse rabijo, da vstopijo v državno službo? In kaj vse potrebuje zasebnik za privatno iniciativo? O tem pa kdaj drugič!

Tistih 60 tisoč delavcev, ki bi odšli iz javnih služb pa naj država podpre s finančnim vložkom, da bodo lahko zaživeli sami v svoji zasebni dejavnosti in ne bodo več breme države. Tako bi prišli do vitke organizacije državne uprave in posledično do manjših davčnih obremenitev.

... OK, in zakaj točno bi država s finančnim vložkom morala podpirati 60 tisoč delavcev, ki bi odšli iz javnih služb, ker jih po tvojem očitno ne rabi ? ... jebiga, po toti tvoji logiki bi država s finančnim vložkom v svoji zasebni dejavnosti morala podpirati vsakega, ki ga ne rabi ...

P.S.: ostalega ne bom komentiral, ker je še bolj skregano samo s seboj ...

Začnimo pri Marku Pahorju, 15 let ožema državo s profesorsko plačo pa nobenega učinka. Ostane še 29.999