V času, ko korporacije ugrabljajo države, je smiselni trend vrnitev državne lastnine na velika vrata. Država s svojo lastnino je lahko le dober konkurent na trgu. kdor se ne boji konkurence, pač ne vidi v državni lastnini demona, ampak zdravo konkurenco. kar se tiče izobraževalnega sistema, pa je treba predvsem nehati govoriti o privatnih šolskih sistemih, če so financirani s strani države; tu gre za bistveno hujše politično vrtičkanje z javnim denarjem kot, pa pri javnem šolstvu.

[inflacija123]
V času, ko korporacije ugrabljajo države, je smiselni trend vrnitev državne lastnine na velika vrata. Država s svojo lastnino je lahko le dober konkurent na trgu. kdor se ne boji konkurence, pač ne vidi v državni lastnini demona, ampak zdravo konkurenco.

To ne drži povsem. Država ima na pred konkurenco veliko boljši položaj. Zakaj? Država (karkoli že to ta hip pomeni**) ima v rokah zakonodajno moč in za seboj represivni aparat. Država zakonodajo vedno piše sebi na kožo. V nezrelih in pokvarjenih državah, kamor tudi naša izpričano, preverjeno in dokazano spada, je to moč in represivni aparat možno perfidno zlorabljati, še toliko bolj, če ni učinkovitega nadzora in resnih sankcij za zlorabe.

** Država je abstrakten pojem, ki sam od sebe ne naredi popolnoma ničesar -- niti dobrega niti slabega. Za državo vedno tičijo (ali se celo skrivajo) ljudje. In ti ljudje potem tvorijo interesne skupine, lobije, tudi politične kriminalne združbe, krdela velikoapetitarjev in trope skupnoskledarjev. Z drugimi besedami: če bi zakone in predpise pisali državljani in realni sektor, bi bili veliko bolj jasni, preprosti, življenjski, učinkoviti in navsezadnje: pošteni.

Ehh, dolga debata ...

PS: Ob osamosvojitvi l. 1991 sem razmišljal: "No, sedaj bo trajalo pa kakšnih 25 let, da bomo postali normalna država." Pa sem se hudo uštel (a kaj češ, bil sem mlad in naiven). Moral bi bil reči najmanj 50 let ... pa bi se še vedno uštel.