Skratka: davčne blagajne so projekt filanja posvečenih žepov.
Stroški bodo večji od dobrobiti, podobno kot pri "vstopnicah za snažilke" (oops - vavčerjih za dopolnilno delo).

Jebi ga, tko je ;=)

PS:
Tudi Finance objavljajo reklamne članke za blagajne, npr. tale: www.finance.si/88347...a%C4%8Dunu

"Csar je nag, pa še neumen in pokvarjen" - ampak to ne velja le za IT v državni upravi ampak je tako stanje duha v slovenski politiki.

Na Fursu pojasnjujejo, da je njihova strateška usmeritev integralni informacijski sistem. Zato »je treba nove rešitve implementirati v okviru obstoječega integralnega sistema in z izvajalcem, ki ima trenutno pogodbo za nadgradnjo in vzdrževanje«.

IT panoga očitno še dolgo ne bo normalna zrela panoga.
Normalna zrela panoga (primer strojništvo, elektrotehnika...) namreč temelji na standardih in posledično zaradi tega na interoperabilnosti.

Če so dobro zastavljeni medsebojni stiki (v IT so to API-ji, ki pa ne sme biti samo izmenjava datotek, kar naši programerji pogosto edino obvladajo), je informacijski sistem lahko bolj modularen, pregleden, bolj obvladljiv, z manjšo verjetnostjo napak in hkrati tudi z možnostjo več udeležencev/izvajalcev, kar naj bi prineslo nižjo ceno. Tako v teoriji.

V praksi pa dobiš kodo, če jo pogledaš, te boli glava in se sprašuješ kateri priložnostno priučeni programerji so to sproducirali. Pa ne velja le za domače. Tudi programje svetovnih priznanih proizvajalcev skriva v sebi neverjetne umotvore (poceni delovne sile iz Indije in Kitajske). In potem ni čudno, da je najlažji pristop, da daš tem polračunalnikarjem narediti vse od a-ž, saj česa boljšega sploh niso sposobni. O modularni dobro povezani aplikaciji (v "integralni informacijski sistem") se jim pa niti ne sanja, da je sploh možna.

[kekez]
> Na Fursu pojasnjujejo, da je njihova strateška usmeritev integralni informacijski sistem. Zato »je treba nove rešitve implementirati v okviru obstoječega integralnega sistema in z izvajalcem, ki ima trenutno pogodbo za nadgradnjo in vzdrževanje«.

IT panoga očitno še dolgo ne bo normalna zrela panoga.
Normalna zrela panoga (primer strojništvo, elektrotehnika...) namreč temelji na standardih in posledično zaradi tega na interoperabilnosti.

Če so dobro zastavljeni medsebojni stiki (v IT so to API-ji, ki pa ne sme biti samo izmenjava datotek, kar naši programerji pogosto edino obvladajo), je informacijski sistem lahko bolj modularen, pregleden, bolj obvladljiv, z manjšo verjetnostjo napak in hkrati tudi z možnostjo več udeležencev/izvajalcev, kar naj bi prineslo nižjo ceno. Tako v teoriji.

V praksi pa dobiš kodo, če jo pogledaš, te boli glava in se sprašuješ kateri priložnostno priučeni programerji so to sproducirali. Pa ne velja le za domače. Tudi programje svetovnih priznanih proizvajalcev skriva v sebi neverjetne umotvore (poceni delovne sile iz Indije in Kitajske). In potem ni čudno, da je najlažji pristop, da daš tem polračunalnikarjem narediti vse od a-ž, saj česa boljšega sploh niso sposobni. O modularni dobro povezani aplikaciji (v "integralni informacijski sistem") se jim pa niti ne sanja, da je sploh možna.

ne gre samo za to. pri kriteriju "najnizje mozne cene" je overhead interoperabilnosti tako velik, da nihce niti ne pomisli na to.

ce narocniku reces, da je resitev po ceni X, interoperabilnost pa se X zraven, bo rekel, hvala ne.

p: izkusnje z integracijo :)

Interoperabilnost rabi predvsem dobrega arhitekta, ki "črncem" dirigira delo po kosih. In za tega arhitekta bi bilo najbolje, da je v timu naročnika in ne v timu izvajalca. To je že dokaj utopično.

Interoperabilnost ima lahko res dosti višjo ceno. Tudi zato, ker rabiš za izvedbo boljše strokovnjake. Prišpara pa se na daljši rok, saj načeloma nikoli ni treba menjati/nadgrajevati celotnega informacijskega sistema naenkrat.
Je pa vseeno tole na IT področju problematično, ker se že tehnologije menjajo vse prehitro in je pogosto treba menjati informacijski sistem zaradi same tehnologije in ne zaradi uporabnosti.