[KaA]
Večina internetnih ponudnikov (in vsi največji) oblikujejo ceno glede na državo dostave in lokalni DDV. Za dostavo v Nemčijo tako obračunajo 19%, pri nas zaenkrat 22% (do naslednjega darila s strani naše vlade). Seveda velja za tiste, ki so prebili prihodkovni prag za vstop med zavezance za DDV, v Sloveniji je to 50.000 EUR.

Gre v bistvu za poznavanje sistema DDV.

Ce se prodajalec (v nasem primeru Amazon) nahaja znotraj EU , prodaja pa koncnemu potrosniku iz katere od drzav EU, je pri ceni dolzen obracunati DDV po stopnji,ki velja v kraju, kjer se kupec nahaja.

Ce pa se prodajalec nahaja zunaj EU, prodaja pa koncnemu potrosniku iz katere od drzav EU, je zavezanec za placilo DDV kupec. Po stopnji, ki velja v kraju, kjer se kupec nahaja, placa pa ga ob uvozu blaga

[tmatej]
Ce pa se prodajalec nahaja zunaj EU, prodaja pa koncnemu potrosniku iz katere od drzav EU, je zavezanec za placilo DDV kupec. Po stopnji, ki velja v kraju, kjer se kupec nahaja, placa pa ga ob uvozu blaga

Aha, pri če sem kupoval knjige na ameriškem Amazonu, ni zaračunal DDV, mi ga je pa potem zaračunala carina pri nas, če je vrednost paketa presegla neko vsoto (ko sem zadnjič kupoval (pred kakšnim letom), je še bilo tako).
Pri e-knjigi, ko stvar ne gre mimo carine, pa najbrž potem DDV pač ni.

[beriberi]
> Sam se zavzemam za uvedbo paralelne valute. Z začetek naj za tistih predvidenih 7% znižanje plač JS pokrivajo s konvertibilnimi zadolžnicami in do scenarija z deflacijo in posledično stagnacijo ne bo prišlo.


evo tukaj kaj razmišlja en del italijanskih ekonomistov;
Certificati di Credito Fiscale (CCF) ali nekako po slovensko- certifikati fiskalnega kredita kot dodatni denar


temi.repubblica.it/m...-la-crisi/

novi denar brez dolga.... ker ni možno v železni srajci EU emitirati denar,možno pa je emitirati razne tipe "obveznic"

pač, italijanščina, ni vse nemško ali angleško...
Voodoodoktor

Italijanski predlog je fenomenalen! Ravno to sem mislil. Sicer samo za javne uslužbence in v nižjm odstotku plač kot predlagajo Italijani, pa vendarle.Če sem pa čisto pošten, bi sam tudi pozdravil bolj radikalno italijansko verzijo.

Tale članek iz italijanskega časopisa naj prečitajo vsi tisti, ki hočejo privatizirati vse slovenske banke in boljša podjetja v državni lasti (tujcem,ker v Sloveniji ni kapitala) . V tem članku to izenačujejo kot prodaja suverenosti in ekonomske stabilnosti države. To se dogaja v Italiji in vseh ostalih sredozemskih državah že sedaj, politiki pa tega kot da ne opazijo.

[BlazVo]
> [brane]
> Ker praviš, da Tadej ne ve, kaj govori, nam prosim ti razloži, kaj pomeni teh 1722%
> Zadolženost, kar je višje kot neto dolgovi, je za naše korporacije okoli 25 milijard €, če to delimo 1722% dobimo EBITDA za Slovenijo po tej tabeli
> 1,45 milijarde € dejansko je imele 6.397.333 tisoč evrov EBITDA
> www.ajpes.si/doc/LP/...e_2013.pdf
>

Kdo pa govori o EBITDA ?

Moral sem se vrniti korak nazaj, da sem lociral napako v tabelah
EBITDA je temelj iz katerega pride tudi podjetniški čisti dobiček.
Ko primrjaš AF2 in AF4 v bazah s slovenskimi drugimi podatki dobiš 29 miljard € neto dolga, kar je primerljivo z drugimi podatki.
Ko pa gledaš B4 pa nastopijo težave, ker so pri neto državnih donosnostih, ki so objavljene B4/F5 popolne kozlarije, (npr Nemčija ima povprečen letni neto donos na kapital 66%), tako da je najverjetneje napaka v B4, ki povzroča to neprimerljivost med državami. Če najde kdo v bazah samo b4 nam bo vsem v veliko pomoč.

[bc123a]
> [vrac]
> Sicer mi pa sploh ni jasno, kako zniževti cene? V vseh proizvodih je ogromno uvožnih komponent, tudi velik delež končnih proizvodov v naših trgovinah je iz uvoza; mislite, da bodo tujci znižali izvozne cene, da se slovenskemu domorodcu ne bo znižal standard? Me prav zanima, kako bo BMW prodajal svoje avtomobile tretjino ceneje kot do sedaj? Če malo špekuliram, ne bo, bo rekel "J...te se" in odklonil nespodobno priporočilo.

Substitucija, substitucija. Nekdo ki bi prej kupil BMWja, bo kupil pac VW ali pa Dacio.

Ti, ki so pa prej kupovali VW-je ali Dacie bi si pa kupili bicikle.

Surovine iz uvoza bi bile nadomescene s cenejsimi, domacimi (to je ravno poanta vsega).

Seveda,v Sloveniji smo iznajditelji lesenega železa, tako da nam surovin ne bo nikoli zmanjkalo.

Sicer pa imamo v Sloveniji dobre izkušnje z lastnimi surovinskimi viri. Recimo Rudnik urana Žirovski vrh. :)
Sicer pa mi razen zraka, vode, lignita in kamenja nimamo niti ene omembe vredne surovine. Lahko pa odpremo kakšen Obrovac. Ni problema. Če bodo podkupnine dovolj visoke, ga bomo v naslednji petletki tudi zgradili.

Sicer pa je ta efekt enak pri valutni in notranji devalvaciji, tako da ne vem, proti cemu protestiras.

Deflacija v Nemčiji je naplavila Hitlerja, če gremo malo v zgodovino.Ne samo hiperinflacija, deflacija ki je sledila ga je.

> Sam se zavzemam za uvedbo paralelne valute. Z začetek naj za tistih predvidenih 7% znižanje plač JS pokrivajo s konvertibilnimi zadolžnicami in do scenarija z deflacijo in posledično stagnacijo ne bo prišlo.

Paralelna valuta pomeni dejanski izstop iz evrocone, in tudi ECB na te poskuse tako gleda.

V končni fazi, če nam tega ne dovolijo, zakaj pa ne bi izstopili iz EUR-a? Kaj pa fali Švici ali Norveški ali VB? Sicer pa, kje sploh piše, da zadolžnic ne smemo uvesti?

Folk popolnoma zgrešeno misli, da bi z zapustitvijo EUR-a standard v Sloveniji drastično padel, da bo prišlo do hiterinflacije in druge bedarije. Ne, sploh ni res. Standard bi se v tem primeru dvignil, ne padel. O možni hiperinflaciji pa sploh nima smisla razpravljati. Slovenski problem je deflacija, ki jo povzroča politika ECB pod diktatom Nemčije, sploh ne inflacija.

[pobalin]
Dvomim, da je tako preprosto, kot si opisal, ker dvomim, da mi Amazon prikazuje ceno glede na mojo lokacijo.

Prikazuje ti neto cene. Ce pride roba preko amazona luksemburg, ti zaracunajo DDV *na oglasevano ceno*, ce pa iz US ga placas v carinskem postopku.

[Irbis]
> [tmatej]
> Ce pa se prodajalec nahaja zunaj EU, prodaja pa koncnemu potrosniku iz katere od drzav EU, je zavezanec za placilo DDV kupec. Po stopnji, ki velja v kraju, kjer se kupec nahaja, placa pa ga ob uvozu blaga

Aha, pri če sem kupoval knjige na ameriškem Amazonu, ni zaračunal DDV, mi ga je pa potem zaračunala carina pri nas, če je vrednost paketa presegla neko vsoto (ko sem zadnjič kupoval (pred kakšnim letom), je še bilo tako).
Pri e-knjigi, ko stvar ne gre mimo carine, pa najbrž potem DDV pač ni.

Moje izkusne so taksne, da mi je amazon US zaracunal DDV vnaprej po slovenski stopnji (slo je za kindle - bralnik), zaracunal pa mi je tudi stroske carinjenja in spedicije. Tako da v sloveniji nisem doplacal nic.

Amazon UK ti DDV (po slovenski stopnji) doda pri checkoutu.

[bc123a]
Amazon UK ti DDV (po slovenski stopnji) doda pri checkoutu.

Meni ne. Vsaj nisem nikjer opazil tega, ne pri knjigah (novih ali rabljenih) in ne pri programski opremi (na CD).

[vrac]
> [beriberi]
>
Tale članek iz italijanskega časopisa naj prečitajo vsi tisti, ki hočejo privatizirati vse slovenske banke in boljša podjetja v državni lasti (tujcem,ker v Sloveniji ni kapitala) . V tem članku to izenačujejo kot prodaja suverenosti in ekonomske stabilnosti države. To se dogaja v Italiji in vseh ostalih sredozemskih državah že sedaj, politiki pa tega kot da ne opazijo.

Opazijo že, saj niso slepi in gluhi. Vendar so politiki samo talci teh plenilcev, brez popolne suverenosti, pri nas pa še brez občutka nacionalnega interesa, nimajo nobene prave zaslombe. Pravzaprav smo talci mi vsi, na evropskem jugu.

[pobalin]
> [bc123a]
> Amazon UK ti DDV (po slovenski stopnji) doda pri checkoutu.

Meni ne. Vsaj nisem nikjer opazil tega, ne pri knjigah (novih ali rabljenih) in ne pri programski opremi (na CD).

Ce preko Amazon UK izberes robo (ki niso knjige, poskusi z kaksnim garminom), se ti v koraku checkouta pojavi napis "Dispatched by Amazon EU Sàrl".

Skratka, za tvojim hrbtom Amazon nabavo stvari preusmeri na svojo luksembursko enoto, potem pa obracuna ddv. Primer:

Amazon.co.uk Order Summary
Items: GBP 65.83
Postage & Packing: GBP 6.07
Total before VAT: GBP 71.90
VAT: GBP 15.82

Izracunaj, to je 22%, kar je slovenska stopnja. Luksemburg ima 15, UK pa 20, ce prav cem.

[pobalin]
> [tmatej]
> Neprimerno boljsi financni ucinek, pa tudi vpliv na konkurencnostin zdravo poslovno okolje, bi dosegel s tem, da bi drzavljani obiskovali javne usluzbence z rdecimi kartoncki. Ko bi javni usluzbenec zbral 3, pa bi moral najmanj za 3 leta v privatni sektor (lastni SP ali doo).

Mnogi javni uslužbenci že imajo popoldanski s.p. ali družinsko-frendovski d.o.o. kot kanal za fuše iz svojega foha ali pa za čisto banalno a očitno donosno preprodajanje drv.
forum.finance.si/?m=...429&single
Za začetek bi bilo fino uvesti sistem aut-aut.

... ja, ali pa vsaj začeti uporabljati - kot se temu danes učeno reče - konflikt interesov oziroma kot so to včasih poskušali urediti s konkurenčno klavzulo, pri tem pa pozabili na podjetniško pobudo podjetnih popoldanskih podjetnikov, ki je konkurenčna klavzula ni zajela ...

P.S.: domnevam, da je tole forum.finance.si/?m=...560&single iz nadaljevanja tvojega posta šlo mimo Financarjev, ker so imeli že takrat preveč dela z Lukićevo plačo ...

[pobalin]
> [bc123a]
> Si predstavljas, da nekdo v sloveniji odpre komercialni dom za ostarele, kjer je minimalna cena oskrbe 2000 EUR/mesec, v regiji pa veliko ostarelih, ki bi rabili oskrbo in si je ne morejo privosciti?

To obstaja, vendar do cene 2000 EUR res še niso prišli. So pa že presegli 1100 EUR na mesec za osnovno oskrbo še samostojnega starostnika, ki si (najbrž upravičeno) želi enoposteljno sobo z lastnimi sanitarijami. Ko obnemore, ga intenzivnejša oskrba stane dobrih 1500 na mesec:
www.deos.si/trnovo-cenik.html
Lahko si omisliš tudi apartma za slabih 1300 enoposteljnega ali za dobrih 2100 dvoposteljnega:
www.deos.si/cr-cenik.html

Poznam. In ti domovi so, ce prav vem, itak bruno v ocesu slovenskih socialnih aktivistov.

[vrac]
Deflacija v Nemčiji je naplavila Hitlerja, če gremo malo v zgodovino.

Točno tako. Tisto o Hitlerju kot produktu inflacije je še ena ploza, ki nam jo servirajo, tokrat sicer bolj s severa in primarno namenjeno lastnim državljanom, ampak se prelije tudi v naše kraje in na ta forum.

Prispevki, ki temu oporekajo, so na žalost - vsaj tisti, ki jih poznam - vsi brez grafikonov. Ampak evo, sem se par tednov nazaj potrudil in poiskal zgodovinske podatke, ki bodo dovolj za ilustrirati, tako da bom eno od naslednjih kolumn, mogoče ne ravno naslednjo, namenil - seveda z grafikoni - tej zablodi ...

... glede katere spet malo dvomim, da tisti evrski odločevalci, ki jo izrekajo, čisto zares verjamejo vanjo (to so isti, ki zatrjujejo tudi, da je vse Sredozemlje prišlo v krizo zaradi razsipnosti proračunov, pa da je in bo deflacija v taistem Sredozemlju zaželena in koristna).

[TadejK]
Točno tako. Tisto o Hitlerju kot produktu inflacije je še ena ploza, ki nam jo servirajo, tokrat sicer bolj s severa in primarno namenjeno lastnim državljanom, ampak se prelije tudi v naše kraje in na ta forum.
Prispevki, ki temu oporekajo, so na žalost - vsaj tisti, ki jih poznam - vsi brez grafikonov.

ja, to je kot ze oppisano bullshit.

osnova je primerjava zgodbe z inflacijo, pa s svetovno krizo vs. casovnice volilnih rezultatov nsdap.

ce si ti zraven nabral za kontekst se bolj podrobne makro podatke, super.

ce se bo to komu kaj prijelo, se bolj super :) (and good luck with that)

ceprav naceloma bi ti z grafi mogoce celo ratalo, sodec po tem clanku www.nytimes.com/2014...s-are.html

[bc123a]
Poznam. In ti domovi so, ce prav vem, itak bruno v ocesu slovenskih socialnih aktivistov.

Katerih pa, ker jih je več? Have nots ali haves? :-)

[najobj]
P.S.: domnevam, da je tole forum.finance.si/?m=...560&single iz nadaljevanja tvojega posta šlo mimo Financarjev, ker so imeli že takrat preveč dela z Lukićevo plačo ...

Če me spomin ne vara, je Frankl kmalu potem z gosjim peresom mimogrede rahlo ošvrknil akademske fušarje. Več seveda ne sme, ker se zaveda, da je "sleeping with the enemy" veliko manj udobno in bolj nevarno kot "sleeping with partners and allies".

Nazorno in prepričljivo pojasnilo. Hvala.

Misel, da bi morali potem imeti na računu slovensko davčno številko, mi ni dala miru. Zato sem pogledal eno starih naročil (CD s programom), našel funkcijo "print invoice" (priznam, tega nisem nikdar uporabil, najbrž me lahko inšpekcija FURS za to kaznuje) in ugotovil, da je na računu lepo izpisana SI davčna številka.

Kar me je napeljalo na misel, da bi naša davkarija morala na podlagi prihodkov od Amazona (in podobnih) imeti vsaj okvirno sliko obsega in narave (dve stopnji DDV) njihove prodaje v Slovenijo. Če bi bil knjigotržec (MK) ali eden drugih spletnih trgovcev (enaa, mimovrste), bi me ti podatki zelo zanimali. Ampak na mojih fakturah za nove knjige ni obračunan DDV (v UK je za knjige 0%), kar najbrž pomeni, da naši knjigotržci res ne morejo imeti pojma, koliko knjig pride k nam po internetnih kanalih.

Našel sem tudi Amazonovo razlago in prikaz stopenj DDV. Slovenija je nekako na zgornjem robu sredine 28 držav po višini rednega DDV (16 je cenejših), pri znižani stopnji (večinoma za knjige) pa več od naših 9,5% vzame samo 5 držav EU.
www.amazon.co.uk/gp/...eId=502578

[TadejK]

JS je bil ob začetku te krize res ekscesno plačan (konkretno avgusta 2008 je povprečna plača v JS presegala tisto v ZS za 35%). Ampak potem so sledila tri leta zamrznitev (konkretno je povprečna bruto plača v JS junija 2009 znašala 1749 EUR, junija 2012 pa 1748 EUR), potem je sledil pa ZUJF, pa ZSPJS-R ... in če vse to povzamemo, je povprečna bruto plača v JS od avgusta 2008 do avgusta 2014 praktično nespremenjena, konkretno je šla z 1729 EUR na 1751 EUR (+1.27%), sočasno je šla pa v ZS z 1247 na 1393 EUR (+11.7%).

In kot sem narisal že tukaj: beta2.finance.si/pic...868331.jpg , smo bili že leta 2010 po razmerju med povprečno plačo v JS in ZS nekje v sredini, odtlej smo šli pa s tistih 31.8% na ca. 23%.

Pa se redko oglasim "v bran" JS, pa tudi vem, da je v njem veliko ekscesov, želim samo povedati, da je ta simplistični "naš največji problem so plače JS" zgrešen.

Bolje, kot gledati primerjavo višine povprečne plače v JS in gospodarstvu, bi bilo gledati primerjavo višine mase plač v JS in gospodarstvu.

Za JS so podatki pri AJPES-u: www.ajpes.si/Statist...cila/Arhiv
Masa plač v JS je rasla do sredine leta 2012 in je še danes (zadnji podatki so za sep.14) višja kot pred začetkom krize (sep.08).

Za gospodarstvo tako zbranih podatkov ne najdem, je pa ves čas govora o tem, da je masa plač v gospodarstvu zelo padla in je še danes nižja kot pred začetkom krize.

Tukaj je tisti problem o nevzdržnosti plač v JS: zmanjšati je potrebno celotno maso plač v JS, ali z zmanjševanjem plač, ali z zmanjševanjem števila zaposlenih.