Kritiki tiskanja že lep čas ne trdimo, da QE avtomatsko vodi v hiperinflacijo, ker že lep čas vidimo, da je samo okolje bolj kot ne deflatorno; nepremičnine se cenijo, potrošništvo je manj aktivno, itd.

Problem pri tiskanju, ki pa je vedno prisoten, so baloni.
bastiat.mises.org/20...t-bubbles/
Nepremičninski je pri nas že počil, v ZDA tudi. Se pa v ZDA poraja že nov: balon visokošolskih izobrazb in s tem povezana bančna posojila. online.wsj.com/news/...1214561682

Če so baloni de facto posledica QE, potem s to metodo gospodarstva ni mogoče pozdraviti.

Kaj bi bilo ce bi dodal zraven se stevilke za svicarsko centralno banko, oni so po moje najvecji junaki tule.

Pogrešam omembo money velocity-a.

M * V = P * T

Inflacija je odvisna od denarne mase in hitrosti denarja. Kolikor sem gledal podatke velocity pada. Ponekod (Italija) se pojavlja celo deflacija.

Pri nas je pač de facto že v teku deflacija. Tako vsaj podatki kažejo.
Tako da, če si jo vohal v štacunah, si najbrž vohal prav. Čeprav se meni še vedno zdi, da je velik del trgovine prepričan, da že neko bo prodal robo in da ne rabijo ceniti, čeprav kupcev ni in so kupci trnutno veliki carji, dobavlitelji pa pripravljeni popuščati pri pogojih kot še nikoli.

Ampak ebc-jev qe ne bo ničesar spremenil na tem področju. Mogoče se bodo povišala vrednotenja nepremičnin v katerih so štacune, pa stanovanj v katerih spijo blagajničarke, pa tistih nekaj ušivih točk vzajemnih skladov ta pridne poslovodkinje, ne bo pa se povečalo retail povpraševanje s tem ukrepom. Asset price inflation ti generira zelo zelo blag vpliv na maloprodajno povpraševanje. In tega so se zdaj naučili že američani in japonci, evropa pa se zgleda še mora.

Če je cilj dvigniti potrošnjo in zafilati output gap, je dosti bolj učinkovit in ciljan ukrep kar direkten helicopter money, ne pa neki repo odkupi abs al pa magari državnih obveznic.

Zdaj, koliko nam je pa ideološko helicopter money (recimo mu enkratni utd) všeč, je pa druga stvar (jaz bi recimo ne dolgo nazaj šel na proteste proti temu, če bi bili :) ). Sploh če se izkaže, da fajn deluje in da je celo potreben v nekih rednih intervalih (potem postane ne več enkratni ampak redni utd :), jebo nas marcel štefančič junior&camrades ).

Jebemti, jaz si pred leti res nisem predstavljal, da je to lahko ena od možnih poti. Ma po branju Črta in njegove omilijene Ize, se zdi, da je mogoče res počasi čas za to. Mislim, boljše za to kot pa za neko prekladanje iz nadnadrejenih državnih bilanc na nadnadnadrejeno centralnobančno bilanco. Gremo direkt brez midlemenov - kot v v modi v poslu - k potrošnikom. Če se puši z monetarno politiko, naj se vsaj brez številnih birokratskih posrednikov - kar qe z odkupom korporativnih ali državnih obveznic je - pa naj se direkt denar nakaže vsakemu, ki ima emšo ali davčno številko :)

Če se je že treba igrati, se dajmo igrat simpl igro. Pa da vidmo, kaj rata :)

mislim, da je svicarski tempo bil precej vecji, pa tudi tam ni prinesel neto inflacijsko nic, se vedno plesejo okoli nule.

(in s tem, ko je svica potem plasirala naprej svojo iz printanih frankov zbrano maso evrov v obveznice vsenaokoli, je v bistvu nastopala kot pilotski projekt za qe-emu)

sicer cestitam za herojski poskus razlaganja te tematike slovenski publiki, ki je po mojem vtisu glede pojma inflacije se malo bolj kuku od nemske.

in pa ob tej priloznosti se posebna zahvala poljskemu financnemu ministru, ki je nedavno lepo omenil tisto, kar vidimo, ce gremo pogledat cifre:

The radical parties are gaining strength, and as Europeans we should never forget that it was depression and deflation, and not hyperinflation, that brought to power the totalitarian regime that devastated our continent through the World War and unspeakable atrocities 75 years ago.

[leoncc]
Pogrešam omembo money velocity-a.
M * V = P * T
Inflacija je odvisna od denarne mase in hitrosti denarja.

tako, to je eden kljucnih elementov ne-inflacije. lahko tiskas kolkor ces, ce se ti to potem ne sprehaja naokoli ali to pocne ultra lezerno. if a tree falls in a forest and there's nobody there to hear it, has it really fallen :)

[spassvogel]

kot si povedal.

ce prevedemo v dvotaktne kategorije (to ponavadi v sloveniji pali), imamo globalno dva tabora:

- drustvo za ideolosko cistost, ki pravi, da dajanje denarja kar tako folku (namesto da se ga, khm, tkoaltko obilno daje bankam, na primer) je pa res povsem nezaslisano in moralni hazard in zlom delovne etike, skratka apage satanas;

- klub vsegliharjev :) (v bistvu zelo primerna beseda za to, kar sledi), ki v izvenserijskih razmerah, v katerih pa vendarle lahko slisimo neko rimo na pretekle situacije, pac pocnes vse, kar bi lahko pomagalo, in ti vse dol visi za to, komu se to zdi filozofsko prav in zakaj ne.

in ne, tudi v tem primeru ne mores bit 100% ziher, da bo ratalo. there's no such thing. mislim, no such thing as 100%.

a propos,

www.washingtonpost.c...k-it-will/

"Japanese people under 30 have never really experienced rising prices, not in their adult lives. It's almost an alien concept to them." (ne it brat samo zaradi tega, tudi sicer obvezno branje)

a propos 2, read this and weep twitter.com/M_C_Klei...93/photo/1

a propos 3,
manager.finance.si/8...-%C5%A1li?

ps. iza4prez :)

"Izvirni Topčider in druge centralnobančne tiskarne, ki so dejansko ustvarjale hiperinflacijo, so letno tiskale vsaj desetkrat, večinoma pa sto- ali večkrat toliko"

tudi v tem je tragika zgodbe.

ok, lahko ecb tudi ne printa. ampak potem te drzave, za katere je evro prisilni jopic, povprasevanje pa v organu, slejkoprej BODO printale same. ker ce damo stran vse, kar je nemogoce, potem ocitno drzi tisto, kar ostane, pa ce se komu zdi se tako bljak.

in ce bodo, in to vsaka posebej, potem res komot pridemo tudi to ponovitve jugo zgdobe. pa ne samo financno. tudi politicno, kot ze velikokrat povedano, drzave juga, ce so prepuscene sebi, nekako niso ravno nagnjene k toleranci in demokraciji. spanija, portugalska, grcija so bile ne tako zelo dolgo nazaj diktature.

(kar btw nikakor ne pomeni, da na severu je pa svoboda samoumevno in vecno stanje.)

v tem smislu vztrajanje pri taki evrski politiki, ki je odmev cross of gold, nikakor ni skrb za evropo, temvec unicevanje evrope in evropskega projekta kot (med drugim) projekta za mir na kontinentu.

zato bi bilo skrajno fajn, urejeno padajoce:

- da bi nemcija ugotovila, da res ni fora ostalim izvazat tistega vzorca ne-delovanja, ki ga je sama izkusila in iz njega skuhala vzpon nsdap (cesar se nemcija po moje dobro zaveda, le da zna zelo dobro izkoristiti svojo relativno tezo in vsakrsno popuscanje dozira po kapljicah; tukaj se torej zavzemam za bolj zivahno kapljanje)

- da bi, ce zgornje ne gre, imeli emu dveh hitrosti - severni in juzni evro, pri cemer je bistveno, da ima jug enotnega

- po teh dveh variantah je vse ostalo kud koji mili moji

[spassvogel]
Gremo direkt brez midlemenov - kot v v modi v poslu - k potrošnikom. Če se puši z monetarno politiko, naj se vsaj brez številnih birokratskih posrednikov - kar qe z odkupom korporativnih ali državnih obveznic je - pa naj se direkt denar nakaže vsakemu, ki ima emšo ali davčno številko :)

nigerijci spet ahead of the curve www.nakedcapitalism....-game.html

[Klepec]
Kritiki tiskanja že lep čas ne trdimo, da QE avtomatsko vodi v hiperinflacijo, ker že lep čas vidimo, da je samo okolje bolj kot ne deflatorno; nepremičnine se cenijo, potrošništvo je manj aktivno, itd.

Problem pri tiskanju, ki pa je vedno prisoten, so baloni.
bastiat.mises.org/20...t-bubbles/
Nepremičninski je pri nas že počil, v ZDA tudi. Se pa v ZDA poraja že nov: balon visokošolskih izobrazb in s tem povezana bančna posojila. online.wsj.com/news/...1214561682

Če so baloni de facto posledica QE, potem s to metodo gospodarstva ni mogoče pozdraviti.

Bučke.
Baloni niso de facto posledica QE, temveč pričakovanj udeležencev. Če bi bili baloni posledica QE, bi cena zlata rasla še danes. A kot vidimo, se je sesula. Prav tako nepremičnine.
Tudi balon visokošolskih izobrazbenih posojil nima osnove v QE, temveč v pričakovanju udeležencev, da bodo z visokošolsko izobrazbo dosegli višji prihodek po zaposlitvi, zato so pripravljeni sprejeti posojilo za izobraževanje. A kar v ZDA igra še pomembnejšo vlogo je dejstvo, da so posojila za visokošolski študij izvzeta iz odpisa dolga v primeru osebnega stečaja. Namreč, zaradi množice osebnih stečajev novopečenih študentov so sprejeli zakon, ki to vrste dolga ne izbriše. Zaradi relativne varnosti (v primerjavi z drugimi vrstami posojil) so posojilodajalci zaslutili priložnost in jih na lepe oči podeljujejo, saj se zavedajo, da mora posojilojemalec vrniti dolg, no matter what. In od tu izhaja balon, ne pa iz QE.

... čuj, TadejK ... evo, ko si pred časom napisal tole ...

... »Verjetnost, da bi že znane osnovne zakonitosti nekoč izpodrinilo kaj novega, je izredno majhna, ostanejo nam le še meritve že znanih fizikalnih konstant na šest in več decimalk natančno,« je leta 1894 izjavil Albert Michelson, eden najuglednejših znanstvenikov tistega časa in dobro deset­letje zatem prvi ameriški dobitnik Nobelove nagrade za fiziko."...

... mi je bilo jasno, da si se zajebaval, ker se je tudi Albert Michelson zajebaval ... khmm, ko pa si danes tole ...

... "Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek, tako je vsaj poročala večina medijev, presenetila. Po juniju je še enkrat znižala vse tri referenčne obrestne mere - za premostitvena posojila bankam (z 0,4 na 0,3 odstotka), likvidnostna posojila bankam (z 0,15 na 0,05 odstotka) in prejete depozite bank (z -0,1 na -0,2 odstotka) - ter napovedala še »tiskanje« denarja, s katerim bo kupovala s premoženjem zavarovane obveznice (ABS - asset backed securities) družb z evrskega območja." ...

... napisal, pa mi ni več tako jasno, da se res zajebavaš, ker se tudi Draghi verjetno ne zajebava, čeprav vsaj meni vse tote cifre in grafi na šesti decimalki v bistvu niso nič drugega kot zajebancija nekoga, ki se malo igračka z excelom, rešuje pa pravzaprav čisto nič ...


P.S.: tukaj www.youtube.com/watc...5UiZ9iPEK4 vidiš, da slovenska pravnica in političarka Maša Kociper zmore veliki krogec postopoma spraviti v mali krogec, ampak Mario Draghi ni Maša Kociper ... khmm, mogoče pa bo Alenka Bratušek lahko kaj pomagala, zdaj ko bo ona v EU končno med sebi enakimi ...

UTD bo kmalu nujen, ne samo zaradi deflacije. Avtomatizacija in robotizacija bo vedno bolj napredovala, število delovnih mest se bo s tem krčilo, nezaposlenost bo naraščala, produktivnost pa povečevala. Kdo bo pa trošil ves ustvarjeni produkt, če ljudje zaradi nezaposlenosti ne bodo imeli denarja? Nujno bo treba razdeliti denar vsem prebivalcem in to direktno seveda.

Čeprav ekonomisti tega še vedno nočejo povedati naglas, je vedno bolj jasno, da je sedanji monetarni sistem Ponzi sistem. Obstoj obresti v sedanji obliki zahteva za normalno funkcioniranje sistema vedno več kreditov ali pa - če jih ni - dodajanje denarja v sistem iz drugih kanalov, v tem primeru centralnih bank. Vzdržnost sistema je sedaj možna tako, da se obresti in s tem potreba po povečevanju količine denarja znižujejo proti nič, kar meni deluje kot naravna zakonitost. Varčevanje oziroma cena denarja preko obresti iz novega denarja postaja larifari - pravljica, kjer bodo morali ekonomisti popraviti svoje teorije.

[janezg1]
UTD bo kmalu nujen, ne samo zaradi deflacije. Avtomatizacija in robotizacija bo vedno bolj napredovala, število delovnih mest se bo s tem krčilo, nezaposlenost bo naraščala, produktivnost pa povečevala. Kdo bo pa trošil ves ustvarjeni produkt, če ljudje zaradi nezaposlenosti ne bodo imeli denarja? Nujno bo treba razdeliti denar vsem prebivalcem in to direktno seveda.

Tako je. Ampak QE je strogo kanaliziran samo v finančno industrijo. Malega potrošnika pa se tudi brez UTD v "resničnem tržnem gospodarstvu" in "pravem kapitalizmu" drži pri življenju na ta način:
en.wikipedia.org/wiki/WIC
en.wikipedia.org/wik...t_Transfer

Kljub kao "okrevanju" njihovega gospodarstva se velikost teh socialnih programov bistveno ne zmanjšuje.

[BeliF]
več ko imaš avtomatizacije in robotizacije več "skrbnikov" sistema potrebuješ

danes imamo že kar precej state of the art fabrik pa imajo še vedno po par tisoč zaposlenih. samo da delavcni niso za tekočem traku

V kmetijstvu je včasih moralo delati večina prebivalstva, danes nekaj % zaposlenih pridela vso hrano. Podoben proces se odvija v industriji. Z razvojem umetne inteligence in robotike bodo roboti skrbeli za robote. Ostala nam bo samo še storitvena dejavnost, kjer bomo recimo raje šli k človeškemu frizerju kot k robotu. Verjetno. Znanstvena fantastika se počasi (ali pa hitro, kakor gledaš) uresničuje. Samo da ne bi prišlo do scenarija Terminator.

[crt]
> [leoncc]
> Pogrešam omembo money velocity-a.
> M * V = P * T
> Inflacija je odvisna od denarne mase in hitrosti denarja.

tako, to je eden kljucnih elementov ne-inflacije. lahko tiskas kolkor ces, ce se ti to potem ne sprehaja naokoli ali to pocne ultra lezerno. if a tree falls in a forest and there's nobody there to hear it, has it really fallen :)

Spremenjena hitrost je posledica, ne pa vzrok.
Če razumemo, kje so knjižni $, postane zadeva precej hitro jasna.
Dolar ni le ameriška valuta, ampak je svetovna. Z dolarjem se opravi 60% vseh svetovnih transakcij, ameriški BDP pa je zgolj četrtina svetovnega. Te številke so zelo pomembne.

Če ima saudijska, kitajska, indijska, brazilska banka dolarje, pomeni, da jih ima na korespondečnem računu pri neki banki v ZDA. Vsa tortica knjižnih dolarjev je v ZDA. Ker so imele države BRIC v zdanjih letih veliko gopodarsko rast in nominalno povečanje BDP, potrebujejo za poravnavo medsebojnih poslov več dolarjev.
Ti dolarji pa ne vplivajo na ameriške cene. Tortico dolarjev v ZDA je treba razdeliti na dva dela: na dolarje v ameriški lasti in druge, ker je drugih zaradi objektivnih potreb menjave čedalje več (razmerje: vsota BDP držav npr. BRIC + naftaši proti BDP ZDA raste), ob tem pa število transakcij z njimi ni tako veliko kot z domicilnimi, povprečna hitrost kroženja denarja pada, celo huje je, kljub povečanju mase, se zmanjšuje gibalna količina, ki je vzrok za inflacijo.

od leta 2008 je Fed letno v povprečju natisnil za 3,1 odstotka BDP svežega denarja.

Vseeno v zadnjem letu to pomeni več kot 20% rast FED-ovega premoženja.
www.federalreserve.g...trends.htm

Topčider na Majni?

Čemu vprašaj?

[Klepec]
Kritiki tiskanja že lep čas ne trdimo, da QE avtomatsko vodi v hiperinflacijo, ker že lep čas vidimo, da je samo okolje bolj kot ne deflatorno; nepremičnine se cenijo, potrošništvo je manj aktivno, itd.

Problem pri tiskanju, ki pa je vedno prisoten, so baloni.
bastiat.mises.org/20...t-bubbles/
Nepremičninski je pri nas že počil, v ZDA tudi. Se pa v ZDA poraja že nov: balon visokošolskih izobrazb in s tem povezana bančna posojila. online.wsj.com/news/...1214561682

Če so baloni de facto posledica QE, potem s to metodo gospodarstva ni mogoče pozdraviti.

Seveda si pozabil na bizarni delniški in še bolj bizaren OBVEZNIŠKI balon... obr. mere za BANKROTIRANE države gredo navzdol... nekdo pač tiska, ne?

[COP]

Bučke.
Baloni niso de facto posledica QE, temveč pričakovanj udeležencev. Če bi bili baloni posledica QE, bi cena zlata rasla še danes. A kot vidimo, se je sesula. Prav tako nepremičnine.
Tudi balon visokošolskih izobrazbenih posojil nima osnove v QE, temveč v pričakovanju udeležencev, da bodo z visokošolsko izobrazbo dosegli višji prihodek po zaposlitvi, zato so pripravljeni sprejeti posojilo za izobraževanje. A kar v ZDA igra še pomembnejšo vlogo je dejstvo, da so posojila za visokošolski študij izvzeta iz odpisa dolga v primeru osebnega stečaja. Namreč, zaradi množice osebnih stečajev novopečenih študentov so sprejeli zakon, ki to vrste dolga ne izbriše. Zaradi relativne varnosti (v primerjavi z drugimi vrstami posojil) so posojilodajalci zaslutili priložnost in jih na lepe oči podeljujejo, saj se zavedajo, da mora posojilojemalec vrniti dolg, no matter what. In od tu izhaja balon, ne pa iz QE.

Bučke, kar pišeš.
Kot prvič, cena zlata v primerjavi z gotovino defacto raste, dejansko je pa njegova vrednost, upoštevajoč inflacijo, konstantna.
Po drugi plati pa obstaja dokazana korelacija med dviganjem vrednosti zlata in nizkimi obrestnimi merami centralnih bank. Wikipedia:
It is generally accepted that the price of gold is closely related to interest rates. As interest rates rise the general tendency is for the gold price, which earns no interest, to fall, and as rates dip, for gold price to rise. As a result, gold price can be closely correlated to central banks via the monetary policy decisions made by them related to interest rates. en.wikipedia.org/wik...tral_banks

Kar pa se tiče študentskih posojil, ki morda niso najboljši, a so še vedno dovolj dober primer; kot prvo, tudi pri njih obstaja pot za odpis:
www.finaid.org/quest...tion.phtml vseeno pa drži tvoja navedba, da je posojilo za posojilodajalca relativno varnejše od nekaterih drugih posojil. Ampak zakaj vseeno so bankirji tako navalili v to in druge niše? Zato, ker jih država sili v to. Tipičen primer je recimo tole (ni s področja študija, ampak velja za nepremičnine): en.wikipedia.org/wik...stment_Act

Ampak, če malo pogooglamo, najdemo hitro isto sranje pri kreditnem financiranju študija: www.irs.gov/uac/Amer...Tax-Credit

Torej, banke so v nižanje posojilnih kriterijev v nemalo primerih PRISILJENE. Ampak zakaj? Enostavno. Zato, ker se je Država lotila kvantitativnega popuščanja. Ki ne deluje, če se denar ne premika -- in če folk ne jemlje posojil, potem se denar NE premika. Je bilo govora o tej enačbi, right?

M * V = P * T

Če je V skoraj nič, potem tudi QE ne deluje. In da se V poveča, morajo banke znižati kriterije. Ker če jih ne znižajo, potem spet nimaš kroženja denarja. A si zdaj dojel?

[jezst]

Seveda si pozabil na bizarni delniški in še bolj bizaren OBVEZNIŠKI balon... obr. mere za BANKROTIRANE države gredo navzdol... nekdo pač tiska, ne?

Točno.

: )

Soliden članek, vendar moti pomanjkljivo poznavanje monetaristične filozofije, ki temelji na, sicer klasicistični monetarni enačbi, M*V=P*Y, pri čemer predstavlja M količino denarja v obtoku, V hitrost obračanja denarja, P cenovni indeks (inflacija) in Y prihodek (ali tudi BDP). Torej če vemo, da je potrošnja gospodinjstev, ki v razvitih ekonomijah predstavlja cca 65% BDP drastično upadla, pomeni, da se V ali hitrost obračanja denarja ustavlja. In posledično ne glede na to, koliko centralne banke "tiskajo", to ne more bistveno vplivati niti na P ali inflacijo, niti na povečanje BDP. Seveda pa lahko tukaj nastane problem, če bi se ob trenutni količini izdanega denarja na vseh denarnih agregatih (M0+M1+M2), povečala hitrost obračanja torej V (večja potrošnja gospodinjstev). Posledica tega bi bila najprej zmerna inflacija (cca 5% do 10%), kasneje pa tudi hiperinflacija (več kot 20% povišanje cen) - gledano statistično. Seveda imajo centralne banke v takšnem primeru na voljo še inštrument "sterilizacije", s katerim načrtno zmanjšujejo obseg denarja v obtoku. Takole malo v dopolnitev članka.

[BeliF]
ko smo imeli tolar smo imeli primankljaj, sploh na tekočem računu plačilne bilance. kako bi tolar pozitivno vplival na minimalca in penzije mi pa tudi ni jasno, kaj pa pomaga 10% višja plača če se vse podraži za 10%? aja, psihološki učinek je malo drugačen... klinc, saj ko ste imeli starejši od mene hiperinflacijo dinarja ste bili tudi vsi milijarderji, pa dvomim da vas je imelo veliko zlato wc školjko doma

Ja, smo bili, ampak za nakup osnovnih stvari je bilo treba kup denarja. Vse smo preračunavali na marke, varčevati je bilo smiselno le v tujih valutah (kdor je lahko). Smo pa imeli prednost socializma, plače so se povečevale z inflacijo, čeprav z zamikom. Nazadnje smo jo dobivali 2x na mesec.

Ne znam si predstavljati, da bi se to dogajalo danes, ko so že itak taki pritiski na zniževanje plač. Izjav, kot si jih privošči gospod Štrukelj (da se o zniževanju plač sploh ne bodo pogovarjali), si drugi ne moremo privoščiti, ne pri toliko brezposelnih in tako malo delovnih mestih.

[najobj]
... čuj, TadejK ... evo, ko si pred časom napisal tole ...

... »Verjetnost, da bi že znane osnovne zakonitosti nekoč izpodrinilo kaj novega, je izredno majhna, ostanejo nam le še meritve že znanih fizikalnih konstant na šest in več decimalk natančno,« je leta 1894 izjavil Albert Michelson, eden najuglednejših znanstvenikov tistega časa in dobro deset­letje zatem prvi ameriški dobitnik Nobelove nagrade za fiziko."...

... mi je bilo jasno, da si se zajebaval, ker se je tudi Albert Michelson zajebaval ... khmm, ko pa si danes tole ...

... "Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek, tako je vsaj poročala večina medijev, presenetila. Po juniju je še enkrat znižala vse tri referenčne obrestne mere - za premostitvena posojila bankam (z 0,4 na 0,3 odstotka), likvidnostna posojila bankam (z 0,15 na 0,05 odstotka) in prejete depozite bank (z -0,1 na -0,2 odstotka) - ter napovedala še »tiskanje« denarja, s katerim bo kupovala s premoženjem zavarovane obveznice (ABS - asset backed securities) družb z evrskega območja." ...

... napisal, pa mi ni več tako jasno, da se res zajebavaš, ker se tudi Draghi verjetno ne zajebava, čeprav vsaj meni vse tote cifre in grafi na šesti decimalki v bistvu niso nič drugega kot zajebancija nekoga, ki se malo igračka z excelom, rešuje pa pravzaprav čisto nič ...


P.S.: tukaj www.youtube.com/watc...5UiZ9iPEK4 vidiš, da slovenska pravnica in političarka Maša Kociper zmore veliki krogec postopoma spraviti v mali krogec, ampak Mario Draghi ni Maša Kociper ... khmm, mogoče pa bo Alenka Bratušek lahko kaj pomagala, zdaj ko bo ona v EU končno med sebi enakimi ...

... evo, zdaj sem šel še enkrat čez komentarje in sem opazil, da sem se rahlo nerodno izrazil ... alzo, boldano tukaj zgoraj je seveda namenjeno Draghiju in ne Tadeju, da ne bo nesporazumov ...

Hmmm ....
po moji kmečki logiki, bi rekel da je deflacija pač destrukcija oz. očiščenje gospodarstva. Slabi propadejo, standard se zniža itd. pač kup negativnih pojavov, in potem smo pripravljeni za nov krog rasti iz precej nižjega nivoja.
Alternativa temu je vojna, ki ne zruši samo gospodarstva, ampak tudi precej ljudi.
Zato so iz mojega vidika, vsi ukrepi za premagovanje deflacije neproduktivni, saj samo zavirajo, kar se ima za zgoditi in podaljšujejo obdobje nezadovoljstva folka, in s tem večajo možnosti za prehod iz deflacijskega reševanja na vojno reševanje problemov.
Ukrajina zna biti lep začetek globalnega sranja... ki ga bo zakuhala politika, ker ni sposobna folku povedati, pač kurc .... treba bo živeti z manj, silom ili milom.

[evajozi]
> [BeliF]
Smo pa imeli prednost socializma, plače so se povečevale z inflacijo, čeprav z zamikom. Nazadnje smo jo dobivali 2x na mesec.

A res? Kdaj pa je to bilo?

[NavadniNimda]
> [jezst]
> >Topčider na Majni?
>
> Čemu vprašaj?

Če nisi prebral vsega, si vzami tiste pol urice. Boš videl, da je razmerje med Jugo-Topčiderovstvom in ECB (ali FED ali BOJ) tiskanjem vsaj 1000:1, torej gre za vsaj 3 dimenzije drugačne sorte zgodbo.

FED zaključuje s Taperiranjem (kar si ti še lani govoril, da se sploh ne bo začelo, ampak še povečalo), zaradi fenomenalno močnega Ameriškega gospodarstva (kar tudi že veš), pa se bo zaostrovanje začelo verjetno že v Q1 2015.

Glede tega, da se "kao" tiska: poglej zlato in boš videl, da to ni res. Zlato ima svoje antene in se ga ne da ponarediti - ne fizično, ne z manipulacijo.

Menim, da je cajt, da revidiraš svoje odklonilno stališče do najboljše države na svetu.

Nimda, zapomni si, zgodbe bo konec, ko amerigosi postrgajo zadnjo unčo iz FEDove kleti. Takrat bodo antene izginile neznano kam. Kako že rečejo tvoji prijatelji.. Ni konec, dokler ne zapoje debela gospa.. Glede taperja... uradno zmanjšujejo, neuradno povečujejo... Samo pozanimaj se, za koliko stotin milijard dolarjev je letos BELGIJA (!!!) nakupila US bondov. Od kje Belgiji ob proračunskem deficitu za več ko en BDP prostega denarja? Preberi še kaj drugega kot CNN money. Nekega bližnjega dne boš namreč zelo presenečen...

[NavadniNimda]
> [jezst]
> > [NavadniNimda]
> > > [jezst]
> > > >Topčider na Majni?
> > >
> > > Čemu vprašaj?
> >
> > Če nisi prebral vsega, si vzami tiste pol urice. Boš videl, da je razmerje med Jugo-Topčiderovstvom in ECB (ali FED ali BOJ) tiskanjem vsaj 1000:1, torej gre za vsaj 3 dimenzije drugačne sorte zgodbo.
> >
> > FED zaključuje s Taperiranjem (kar si ti še lani govoril, da se sploh ne bo začelo, ampak še povečalo), zaradi fenomenalno močnega Ameriškega gospodarstva (kar tudi že veš), pa se bo zaostrovanje začelo verjetno že v Q1 2015.
> >
> > Glede tega, da se "kao" tiska: poglej zlato in boš videl, da to ni res. Zlato ima svoje antene in se ga ne da ponarediti - ne fizično, ne z manipulacijo.
> >
> > Menim, da je cajt, da revidiraš svoje odklonilno stališče do najboljše države na svetu.
>
> Nimda, zapomni si, zgodbe bo konec, ko amerigosi postrgajo zadnjo unčo iz FEDove kleti. Takrat bodo antene izginile neznano kam. Kako že rečejo tvoji prijatelji.. Ni konec, dokler ne zapoje debela gospa.. Glede taperja... uradno zmanjšujejo, neuradno povečujejo... Samo pozanimaj se, za koliko stotin milijard dolarjev je letos BELGIJA (!!!) nakupila US bondov. Od kje Belgiji ob proračunskem deficitu za več ko en BDP prostega denarja? Preberi še kaj drugega kot CNN money. Nekega bližnjega dne boš namreč zelo presenečen...

Ravno včeraj smo imeli priložnost gledati nakupe 3-year bondov in Belgija prav gotovo ni bila med večjimi kupci. NE NASEDAJ, za vsem tem kokodajsanjem tiči ena, in samo ena svetovna sila: RUSSIA. (Dons so še 10- in 30- year bondi.)

Ameriško gospodarstvo se krepi, kljub vpletanju FEDa, celo Schiff je takega mnenja. Vedi, da je industrijska rezurekcija, ki nastaja na temeljih močnega energetskega (oil fracking) preobrata, THE real thing, najboljša možna stvar.

No, Schiff DEFINITIVNO ni takega mnenja. Še en dokaz, da ti v resnici ni prav veliko jasno...

Hmmm.. Ko smo že pri propagandi...

Tole je podatek ameriške zakladnice:

www.treasury.gov/tic...sh/mfh.txt

Mala Belgija ima v lasti 1/4 onega kar ima v lasti velika Kitajska. Bojda je to v bistvu parkirišče... ne za ruse... ampak Kitajce. Reče se mu EuroClear:

www.hangthebankers.c...h-us-debt/

In kdo je EuroClear:
www.euroclear.com/en...about.html