Velja omeniti se Havana Club, ki ga proizvajajo na kubi v podjetju, ki so ga zaplenili lastnikom sedanje znamke Bacardi.

[bc123a]
Velja omeniti se Havana Club, ki ga proizvajajo na kubi v podjetju, ki so ga zaplenili lastnikom sedanje znamke Bacardi.

In ga uvoznik (zastopnik?) ravno zdaj intenzivno promovira po nočni Ljubljani :)

Od koktajlov pa je treba omeniti vsaj še Cuba Libre, to je beli rum, coca-cola in limeta.

[bc123a]
Velja omeniti se Havana Club, ki ga proizvajajo na kubi v podjetju, ki so ga zaplenili lastnikom sedanje znamke Bacardi.

Res je, ampak je med omenjenimi najslabši.
Super članek!

ps: ni ga čez dober Mojito poleti.

Za prave koktejle je šejkanje okoli 8 sekund čisto dovolj. Več pa ni fajn. Vsebina razvodeni pa okus tudi:-). Lep dan.

99,9% ljudi pozna rum kot ceneno žgano pijačo za uporabo v osvežilnih koktajlih ali celo kot ono zadevo z zamorčkom, Dana iz Mirne, kot dodatek pri pripravi slaščic. Ko prvič poskusiš res vrhunski rum... In kako so si med seboj bistveno bolj različni kot konjaki ali viskiji, od enega karibskega otoka prek drugega do celine. BTW, Mehika pridela več ruma kot tekile. A vrhunski rumi s kakim razvpitim Bacardijem nimajo prave zveze. Tudi pri nas na selu se dobi recimo Zapata, tako odlični (glede na p/v) 23, kot tudi absolutno eden najboljših, XO. Pa Cubanero... Velja poskusiti. In še ekaj cenejši so od konjakov, takole okoli polovice cene za primerljivo kakovost.

Uporabljati vrhunski rum v koktajlih je tako, kot če bi kot kak ruski tajkun mešali Petrusa s Coca-Colo. Deadly sin. V deželah pridelovalkah to nikomur ne pade na pamet. Že zato ne, ker tam vrhunskih rumov skorajda ni najti, saj gredo v celoti v izvoz. Za pitje jim ostane tretja liga, ki je še najboljša z vodo ali v koktajlu, sicer so posledice hitro tu.

Hočeš reči ukradli, beseda zaplenili je premila. Tako kot so bivšim lastnikom komunisti kradli, domove, zemljo, podjetja leta 1945, potem pa ta taisti klan od leta 1991 zopet nam davkoplačevalcem krade podjetja in preko prekomernih davkov direktno iz denarnice. Tako pač je z komunisti, vzeti tistemu ki kaj ima in razdeliti lenuhom.

PS Seveda je komunistom kaj malo mar za kvaliteto, važno je da je količina dovolj velika, tako kot rečejo načrtovalci proizvodnje. Saj ni važno ali so ljudje zadovoljni z ukusom, važno je da jih zadane in so vedno bolj bebasti, tako lažje manipuliraš z njimi.

a morate res vse s politiko zagnojit. dajte že mir in se sprostite.
človek prov z užitkom bere o rumu in kaj novega izve. hvala vsem za nove informacije.

... In kako so si med seboj bistveno bolj različni kot konjaki ali viskiji, od enega karibskega otoka prek drugega do celine. ...

Nekateri bi pri tej izjavi kar zastrigli z ušesi. Če se Speyside upošteva kot del škotske pokrajine Highland - včasih je namreč temu bilo tako - potem naj bi imeli že enosladniki iz posameznih rajonov te pokrajine svoje specifične organoleptične lastnosti. Razlike med posameznimi škotskimi pokrajinami pa naj bi bile še večje. Da se primerjave med viskiji iz različnih držav in iz različnih sestavin naj ne bi niti omenjalo.

Sicer pa se glede vrhunskega ruma strinjam s teboj. Na podlagi mojih sicer precej omejenih dosedanjih izkušenj (Havana Club Anejo 15 Anos Gran Reserva in Santiago de Cuba Extra Anejo 20 Anos 485 Aniversario) si najboljši primerki ruma zaslužijo enako spoštovanje kot najboljši viskiji ali konjaki. Tudi najboljše primerke tekil bi se lahko vključilo v ta kontekst.

Pazi sad - nadobudni fantje iz Murray McDavida so ustanovili Renegade Rum, pripeljali destilate z različnih karibskih otokov in jih zorijo na Islayju v znani destilarni Bruichladdich. So že v prodaji. Menda so zelo drugačni od tistih, ki so zorjeni lokalno, žal še nisem poskusil. A tistih nekaj desetin, kar sem doslej poskusil vrhunskih rumov (in kar je seveda izredno malo, vendarle ostajam pri vinih), se v ekstremih razlikuje bolj kot vodka od konjaka, za enega iz Gvajane bi na slepi probi verjetno rekel, da je single malt...

Ja, ekstremi na področju proizvodnje/pridelave alkoholnih pijač so lahko precejšnji. Ni pa nujno, da so ti ekstremi kar per se sam vrh na svojem področju. Eni so lahko odlični, spet drugi precej ponesrečeni. Sam sem že poskusil tequilo, ki je bila za moj okus malce preveč podobna sicer dobremu konjaku kot sami tequili in ki naj bi po mnenju nekaterih celo spadala v vrh tequil. Ali pa pivo, kjer je bila alkoholna stopnja bližje žganim pijačam kot pivu. Ali pa celo chardonnay, ki je bil bolj podoben jabolčniku kot pa chardonnayu/belemu burgundcu. V tem oziru sem konzervativec. Drugače so mi "nizkooktanske" alkoholne pijače (vino in pivo) bližje kot "visokooktanske" pijače (žganja).

Mimogrede, Michael Jackson - pa ne tisti Michael Jackson - je celo sestavil nabor deskriptorjev za škotske enosladnike, ki so značilni za posamezen rajon/posamezno pokrajino.

Od žganih pijač imam še največ izkušenj z viskiji. Dosedaj so me najbolj impresionirali The Macallan 25 yo, Highland Park 25 yo, Lagavulin 16 yo in Cragganmore 12 yo.