To je kot Cimos, kao super firma, dela kokr češ a pridelali so 400 mil pufa. 1.9 odstotka, to niti za obresti od enoletnega pridelanega zadolževanja tehle ne bo dovolj, pa kje je še vse ostalo. Pravi podatek bi bil primerjava razmerja trend zadolževanja/rast bdp in to z našimi direktnimi tekmeci Poljsko, Češko, Slovaško, baltiki, vse drugo je megla.

Kako že pravi prof. Damijan. Ko bo več kot 5% rast, takrat se bo začelo na novo zaposlovati. Prej pa ne.

Ne zagovarjam nikogar..samo pretiravaš.. koliko od teh tvojih 11 miljard pa je samo nadaljevanje starih "zgodb" iz prejšnjih vlad ? Le da so tokrat nekateri novi krediti sklenjeni celo po nižjih obrestnih merah ?

[HoloGraham]
> [psm]
> Ja, in zakaj naj bi potem sploh menjali vlado?!
>
> Če bo rast vsako četrtletje 2% (pa bo sedaj, ko roke SD prevzema g. Židan, znatno večja), bomo samo v letu 2014 zrasli za 8%!
>
> Pomislite, če ohranimo ta tempo, kolikšna bo šele skupna rast po treh letih?!
>
> Definitivno smo iz blata. Lahko bi rekli tudi - absolutno!

Misliš apsolutno?

"Ovaj, kako da kažem, svakako aPsolutno".

[kugy]
Priznam, te matematike ne razumem.
"Tudi izvoz in zasebno trošenje sta rasla, domače povpraševanje pa je spet padlo."
Zasebno trošenje je raslo, domače povpraševanje pa padlo?! Da o tisti rasti na nekih neprimerljivih osnovah ne govorim. Najprej gradbeništvo pade za 17,2 %, kar potem predstavlja novo izhodišče za rast v naslednjem merjenem obdobju, ki je 15,8 %. Na daljše obdobje je to še vedno padec!
Statistika je res posebna znanost!

Al gre v gradbeništvuza za dokončevanje starih zalog, al za ustvarjanje novih se iz te cifre ne vidi. Verjetno je vsakega malo. Lep dan.

[maningi]
> [brane]
> Spet neko govorjenje na pamet v nasprotju s podatki, ki si jih citiral.
> Podatki, ki jih komentiraš kažejo, da že v lanskem zadnjem četrtletju ni bilo upada povpraševanja pri ljudeh, v letošnjem prvem četrtletju pa smo zabeležili 0,6 % rast.
>
> Gospodinjstva
> 2013 2014
>
> 1.četrt. 2.četrt. 3.četrt. 4.četrt. 1.četrt.
> -5,3 -2,7 -2,8 0,0 0,6

Nagradno vprašanje Brane: koliko od teh +0,6% gre na račun nakupovanja agregatov in podobnih pripomočkov zaradi žledoloma?

Se strinjam, fajn bi bilo, če bi se obrat res zgodil, ampak pogled na celo sliko (Evrocono/svet) mi kaže zelo šibko stanje, žal. Preberi si moj odgovor Kugy-ju (malo višje zgoraj).

lp,
a

Teh 0,6 % predstavlja 120 milijonov €. Ker je bil žled na precej redko poseljenem območju, izpad elektrike je imelo okoli 50.000 gospodinjstev, bi po tvoje moralo vsako gospodinjstvo nameniti za nakup agregata okoli 2.500 €, kar se mi ne zdi verjetno.
Po moje žled ni pomemben razlog za povečanje potrošnje gospodinjstev.

[brane]
> [maningi]
> > [brane]
> > Spet neko govorjenje na pamet v nasprotju s podatki, ki si jih citiral.
> > Podatki, ki jih komentiraš kažejo, da že v lanskem zadnjem četrtletju ni bilo upada povpraševanja pri ljudeh, v letošnjem prvem četrtletju pa smo zabeležili 0,6 % rast.
> >
> > Gospodinjstva
> > 2013 2014
> >
> > 1.četrt. 2.četrt. 3.četrt. 4.četrt. 1.četrt.
> > -5,3 -2,7 -2,8 0,0 0,6
>
> Nagradno vprašanje Brane: koliko od teh +0,6% gre na račun nakupovanja agregatov in podobnih pripomočkov zaradi žledoloma?
>
> Se strinjam, fajn bi bilo, če bi se obrat res zgodil, ampak pogled na celo sliko (Evrocono/svet) mi kaže zelo šibko stanje, žal. Preberi si moj odgovor Kugy-ju (malo višje zgoraj).
>
> lp,
> a


Teh 0,6 % predstavlja 120 milijonov €. Ker je bil žled na precej redko poseljenem območju, izpad elektrike je imelo okoli 50.000 gospodinjstev, bi po tvoje moralo vsako gospodinjstvo nameniti za nakup agregata okoli 2.500 €, kar se mi ne zdi verjetno.
Po moje žled ni pomemben razlog za povečanje potrošnje gospodinjstev.

Sicer pa je žled povzročil tudi padec potrošnje in verjetno se izravna

kje si pa to dobil?

bruto zunanji dolg se znižuje 300 mio/mesec

www.bsi.si/iskalniki...MapaId=329

Sorry, sem pripotoval iz tujine, zato pozen odgovor.

Ne vem koliko, vendar nekaj od teh 0,6% gre prav gotovo na račun žleda, konec konca so nekateri (kar nekaj tisoč) najprej nabavili, in potem gnali agregate (in imeli zraven kup drugih stroškov) nekaj tednov. Potem je tu še strošek odstranjevanja posledic, ki ima tudi nek vpliv (predvsem na gozdarje in povezanih ljudi).

Ko gledam svojo okolico tega okrevanja (kot jih bojda kažejo številke) enostavno ne vidim, pa pridem dosti naokoli. Povezano z zadnjo kampanjo iz Brueselja (pred volitvami !), češ, da je Evropa premagala krizo, sem šel večkrat zelo detajlno preverjati makroekonomske števile, in nič od tega, kaj nam govorijo, nisem najdel. Ne pri nas, ne v core-državah, še manj na periferiji.

Zato sem pač enostavno skeptičen. Počakajmo še kakšen kvartal ali dva, pa bomo videli bolj jasno.

Lep večer,
a

Koliko teh % je na račun obeh loterijskih zadetkov? ;)

več kot je brezposelnih večja je rast, se pravi da so delavci strošek

Res je. :)))

[snowdonia]
> [vickibedi]
> > [gensi]
> > > [premza]
> > > Nekje se pač tiste silne milijarde davkoplačevalskega denarja zmetanega v banke morajo poznati.
> > >
> > > Ali drugače...
> > > Sposodili smo si 5 milijard, ena je šla v rast, ostale smo pognali v nič.
> >
> > In te silne milijarde pufov, ki zgolj momentalno skrbijo, da ne pride do totalnega zloma, bo potrebno vrniti!
>
> S tem se bodo ukvarjali naši otroci, tako kot se mi ukvarjamo s pufi naših staršev... ;)

Od "koga briga prihodnost" olimpijskih iger v Grčiji leta 2004 do bankrota Grčije je minilo samo osem let. Z bankrotom Slovenije se bo ukvarjala že kar ta generacija.

Vsakič, ko propade socialistična država, se s tem ukvarja cela generacija,da raje ne govorim o razvojnem zaostanku, ki pri tem nastane.

[gogi1]
> [snowdonia]
> > [vickibedi]
> > > [gensi]
> > > > [premza]
> > > > Nekje se pač tiste silne milijarde davkoplačevalskega denarja zmetanega v banke morajo poznati.
> > > >
> > > > Ali drugače...
> > > > Sposodili smo si 5 milijard, ena je šla v rast, ostale smo pognali v nič.
> > >
> > > In te silne milijarde pufov, ki zgolj momentalno skrbijo, da ne pride do totalnega zloma, bo potrebno vrniti!
> >
> > S tem se bodo ukvarjali naši otroci, tako kot se mi ukvarjamo s pufi naših staršev... ;)
>
> Od "koga briga prihodnost" olimpijskih iger v Grčiji leta 2004 do bankrota Grčije je minilo samo osem let. Z bankrotom Slovenije se bo ukvarjala že kar ta generacija.

Vsakič, ko propade socialistična država, se s tem ukvarja cela generacija,da raje ne govorim o razvojnem zaostanku, ki pri tem nastane.

Vsakič ko propade socialistična država je običajno vojna. V našem primeru je ne bo, mogoče šok terapija niti ne bi bila tako slaba opcija, glede na to, da kot kaže pozitivnih premikov še dolgo ne bo na vidiku...

Teh 0,6 % predstavlja 120 milijonov €. Ker je bil žled na precej redko poseljenem območju, izpad elektrike je imelo okoli 50.000 gospodinjstev, bi po tvoje moralo vsako gospodinjstvo nameniti za nakup agregata okoli 2.500 €, kar se mi ne zdi verjetno.
Po moje žled ni pomemben razlog za povečanje potrošnje gospodinjstev.

Teh 0,6% predstavlja 27 milijonov. Gledamo kvartalne podatke in prvi kvartali na potrošnji so še posebej šibki (zato 27 in ne 30, vsekakor pa zelo močno manj kot 120 mio)

[radenci]
> Teh 0,6 % predstavlja 120 milijonov €. Ker je bil žled na precej redko poseljenem območju, izpad elektrike je imelo okoli 50.000 gospodinjstev, bi po tvoje moralo vsako gospodinjstvo nameniti za nakup agregata okoli 2.500 €, kar se mi ne zdi verjetno.
> Po moje žled ni pomemben razlog za povečanje potrošnje gospodinjstev.

Teh 0,6% predstavlja 27 milijonov. Gledamo kvartalne podatke in prvi kvartali na potrošnji so še posebej šibki (zato 27 in ne 30, vsekakor pa zelo močno manj kot 120 mio)

Ne bo držalo
Poglej si nacionalne račune
pxweb.stat.si/pxweb/...veshow.asp

Povečanje 0,6 % je glede na enak kvartal pred enim letom v tekočih cenah, kjer je treba upoštevati tudi inflacijo nominalno pa to znaša
4661,8 mio. € v letošnjem prvem kvartalu
4591 mio. € lani v prvem kvartalu.
Nominalna razlika je nekje v sredini 70,8 mio. €
Po domačem konceptu pa celo 88,5 mio. €
5003,3 mio. € - 4914,8 mio. €

Skratka teh števil je lahko več glede na način meritve, res pa je, da je bila moja ocena, ko še nisem videl vseh podatkov iz baze na Sursu, ki so bili objavljeni danes, prevelika.

[brane]
> [radenci]
> > Teh 0,6 % predstavlja 120 milijonov €.

prosim za pomoč oziroma poizkušam razumeti to logiko: 0,6% je 120 milijonov, 100% je 20 milijard. Kaj je sedaj teh dvajset milijard?

[radenci]
> [brane]
> > [radenci]
> > > Teh 0,6 % predstavlja 120 milijonov €.

prosim za pomoč oziroma poizkušam razumeti to logiko: 0,6% je 120 milijonov, 100% je 20 milijard. Kaj je sedaj teh dvajset milijard?

To je dolg, ki ga je imela SFRJ v dolarjih ;)

[radenci]
> [brane]
> > [radenci]
> > > Teh 0,6 % predstavlja 120 milijonov €.

prosim za pomoč oziroma poizkušam razumeti to logiko: 0,6% je 120 milijonov, 100% je 20 milijard. Kaj je sedaj teh dvajset milijard?

Ni ta logika. Če si malo starejši se spomniš, da smo v inflacijskih časih govorili TOM+x % oziroma danes govorimo pri nekaterih kreditih Eurobor + y%

Podobno je tukaj

4591 mio. € lani v prvem kvartalu.

Potem pa dodaš povečanje za deflator+0,6 % in prideš do letošnje vrednosti.

Deflatorje SURS računa na nekaj načinov kot Stalne cene, kot desezonirano ob upoštevanju delovnih dni v obdobju...

Ker deflatorjev v naprej ne objavljajo, vidimo šele po objavi podatkov v bazi SISTAT, kaj so uporabili.
Torej, ker je rast 0,6% samo "realni del", je bilo pred objavo v bazi možno samo ocenjevati, koliko je nominalna sprememba.

Povečanje 0,6 % je glede na enak kvartal pred enim letom v tekočih cenah, kjer je treba upoštevati tudi inflacijo nominalno pa to znaša
4661,8 mio. € v letošnjem prvem kvartalu
4591 mio. € lani v prvem kvartalu.
Nominalna razlika je nekje v sredini 70,8 mio. €
Po domačem konceptu pa celo 88,5 mio. €
5003,3 mio. € - 4914,8 mio. €

Do teh 71 mio si prišel preko stalnih cen preteklega leta. Domnevam, da si odštel 2014Q1-2013Q1 v stalnih cenah preteklega leta. Torej si primerjal dve kategoriji v različnih cenah; ena v cenah leta 2012 in ena v cenah 2013 (tudi tu imaš vpliv cen). To ni pravilno. Lahko preveriš preračun za BDP recimo za 2012Q1; v stalnih cenah preteklega leta je bil glede na 2011Q1 večji za 82 mio EUR, SURS pravi da je bil nižji za 0,2% - torej nekaj ne bo držalo...

Potrošnja gospodinjstev se je v 2014Q1 glede na 2013Q1 povečala za 44 mio EUR (vključena tudi sprememba cen). Če hočemo izločiti vpliv cen, gledamo referenco 2000: tu je sprememba 18 mio EUR (temu bi lahko rekli "v cenah 2000", ampak to ni metodološko pravilno - zato SURS temu pravi referenca 2000 in ne stalne cene 2000). Upoštevaje "inflacijo", se je potrošnja povečala za 27 mio EUR.

Torej osnova za diskusijo je: koliko od teh 44 mio EUR nominalnega povečanja (oziroma 27 mio EUR realnega povečanja) gre na račun žleda. Sam tega ne vem, ampak nikakor ne gre za 120 mio niti 80 mio EUR razlike. Gre za 27 mio EUR razlike.