28.9.2011 - Edita Cetinski Malnar
Mojca Lukančič s svojim angleškim partnerjem Nigelom Buxtonom kupila že 12 podjetij, ki letno ustvarijo 65 milijonov evrov prihodkov. Lukančičeva je nazadnje kupila propadlo murskosoboško Muro za skoraj 10 milijonov evrov in dala obvezo, da bo zaposlila do 1500 delavcev.
Mojca Lukančič je skupaj s partnerjem Nigelom Buxtonom lastnica poslovne skupine AHA, ki prevzema perspektivna podjetja, ki so se sicer znašla v finančnih ali poslovnih težavah. Odvetnica in finančnik veljata za vlagatelja z dolgoročnimi načrti in cilji, ki skrbno ravnata s kupljenimi podjetji. Podjetja v okviru AHA Skupinedanes poslujejo uspešno, čeprav sta jih večino kupila v slabem stanju. Njun zadnji nakup je zdravo jedro Mure, na pogorišču nekoč velikega podjetja pa želita ustvarita uspešno modno oblačilno podjetje.
dobraidejapress

Naj stopi pred zaposlene, če si upa,« je s solzami v očeh ob novici o stečaju govorila predsednica sindikata Jolanka Horvat in pri tem mislila na solastnico podjetja Mojco Lukančič. Le zakaj si ne bi upala, saj je njena zasluga, da je obudila Muro iz pepela, ustvarila 1200 delovnih mest in za to zastavila svoje osebno premoženje, ki ji ga bo država sedaj pobrala. Končala bo kot revež in to le zato ker je nekaj let omogočala posel 1200 šiviljam. Kaj pa je za te šivilje storila predsednica sindikata ? Naj ona stopi pred svoje članstvo in mu razloži kaj bodo dobili v zemeno za plačane sindikalne članarine ! Sindikalna gobezdala.

.
Se hecaš, ves denar ki sta dobila od države je IZPUHTEL, 2 leti nista plačevala prispevkov zaposlenih v Nemčiji ali Švici bi bila v ZAPORU.
.
Si mi neki STOKOVNJAK KOT PREJ OMENJENA kriminalca !!!

Prvič prispevkov nista plačevala eno leto. Drugič delavci so celo zdaj direktno pred stečajem dobili celotno plačo. Poleg tega pa je kriva za ta stečaj v prvi meri država in s tem Pahor, ki je v nakupno pogodbo vsilil klavzulo, da mora imeti Mura ves čas zaposlenih 1500 ljudi. Velik del davčnega dolga poleg prispevkov izhaja iz penalov, ker so zaposloval premalo ljudi. Malo preverite za kaj se tu sploh gre. Veliki del odgovornosti za že mislim, da tretji stečaj Mure pa leži na Zvezi svobodnih sindikatov, ki ni dovolila reformiranja podjetja že pred prvim stečajem in drugih potrebnih sprememb in je ves čas trmoglavila in podpihovala zaposlene, da morajo vsi ostati tam do konca namesto da bi danes imela Mura npr. 300-500 zaposlenih in bi lahko živela. Toliko o tem.

Vprašanje je kdo so tisti ki štemplajo subvencije in kasirajo?

Ja zakaj, bi stopila pred zaposlene če pa je odpotovala z denarjem zaposlenih.
Podjetniško okolje ni narvanao podjetniško tarnajo podjetniki, ki si želijo pošteno poslovati. Lumpi in nesposobneži pa nas vedno znova presenečajo z novimi ukrepi po spreminjanju zakonodaje. Da je zakonodaja preveč liberalna že vrabčki čivkajo, da se lopovi med sabo poznajo pa tudi. Rešitev je učinkovita iztirjava nakradenaga blaga in poštene kazni za lopove, ki se jim takšna početja ne bodo izplačala. To pa je že misija nemogočega !!!

Točno tako. Ljudje se sploh ne zavedajo, da je Lukančičeva s tem stečajem zgubila vsa podjetja in vso osebno premoženje - hišo, avto in pač drugo, kar je imela, ker je vse bilo zastavljeno za zagotovitev kreditov Muri katere je bankrot banka NLB lepo blokirala.

Predvidevam, da gre za tole firmo, pri čemer izpostavljam, da so to nepotrjeni podatki in za njihovo verodostojnost ne morem prevzeti odgovornosti, saj je potrebno za vpogled v vse nemške registre plačati precejšnje pristojbine in je tole povzeto na prosto dostopni spletni strani:

Synergy Investment Germany GmbH, kjer je Nushaba Mirzayeva zapisana kot direktorica pri čemer je bistvena dejavnost firme vpisana kot ukvarjanje z nepremičninami. To je očitno špekulativna investicijska firma, ki je bila ustanovljena leta 2013. Če je to res ta investitor, kar ni možno brez dvoma potrditi, po tem ne vem od kod mu oz. ji denar, saj je osnovni kapital firme 250.000 evrov. Tu lahko preverite podatke: www.firmenhandbuch.d...mode=email

Še ena stran, ki potrjuje podatke iz firmenhandbuch: peoplecheck.de/hande...551-955569

Kako pa vidiš Krko in njeno prihodnost?

Lani in predlani si bil še precej kritičen do njihove gradbene ekspanzije in pesimističen nad njihovo srednje in dolgoročno profitabilnostjo. Se je po tvoje na globalni sceni (oziroma v revirjih njihovega poslovanja) in v njihovem pristopu k poslu v tem času kaj pomembnega spremenilo, da bi lahko rekel, da imajo svetlejšo prihodnost pred seboj kot se je zdelo takrat?

Jih morebiti čaka prevzem? Ko bodo (še) v dobri formi ali nemara, ko bo (če bo) zaškripalo?

Tukaj imamo redko možnost brati osebne poglede ljudi, ki reči, ki jih komentirajo, poznajo osebno oz. poklicno in ne le preko medijev in šank debat. Zato bo tvoj odgovor in zanj žrtvovan čas nam forumašem toliko dragocenejši.

odlično zapisano...ne, ni res, da ravno v sloveniji tekstil ne bi mogel preživeti...kot je zapisal že nekdo v predhodnih komentarjih: poglejte Italijo, pa prosim poglejte Poljsko, koliko tekstila se tam proizvede, pa tudi ne vse nujno pod lastnimi znamkami, tekstil za oblačila, za interier, tehnični tekstil, tudi gotova oblačila, zavese, dekorativni tekstil....da dol padeš, pri nas pa crk vse, zato ker je država zraven in vsi samo cuzajo...verjamem, da je lukančičeva imela iskren namen, samo z našo državo in politiko ni dobro iti v kompanijo....

[spassvogel]
Kako pa vidiš Krko in njeno prihodnost?

Lani in predlani si bil še precej kritičen do njihove gradbene ekspanzije in pesimističen nad njihovo srednje in dolgoročno profitabilnostjo. Se je po tvoje na globalni sceni (oziroma v revirjih njihovega poslovanja) in v njihovem pristopu k poslu v tem času kaj pomembnega spremenilo, da bi lahko rekel, da imajo svetlejšo prihodnost pred seboj kot se je zdelo takrat?

Jih morebiti čaka prevzem? Ko bodo (še) v dobri formi ali nemara, ko bo (če bo) zaškripalo?

Tukaj imamo redko možnost brati osebne poglede ljudi, ki reči, ki jih komentirajo, poznajo osebno oz. poklicno in ne le preko medijev in šank debat. Zato bo tvoj odgovor in zanj žrtvovan čas nam forumašem toliko dragocenejši.

Moje osebno mnenje, seveda, ki je lahko do neke mere tudi zgrešeno.

Najprej zgodovina. Sredi devetdesetih so legendarna švicarska podjetja Roche, Sandoz in Ciba padala iz leta v leto po lestvici največjih farmacevtskih podjetij. Slednja sta se celo združila, da sta ohranila pomembno pozicijo med vodilnimi. Roche je kot prvi resno zastavil razvoj biotehnoloških zdravil, pretežno s superdragimi akvizicijami. Medtem je kak Pfizer z odličnim portfoliom sintetičnih zdravil lastnega kemijskega razvoja rastel in rastel.

Vmes se je izkazalo, da se je razvoj revolucionarnih sintetičnih zdravil močno ustavil. Splošno uporabnih novih manjših molekul, ki bi predstavljala velik korak v farmakoterapiji, je vsako leto manj. Patenti velikih produktov (milijarda in več EUR letno) ugašajo, s tem padajo profitne stopnje velikanov. Pfizer je to ves čas reševal a akvizicijami malo manjših tekmecev in tako reševal naenkrat stagnanten razvoj. Novartis se je pridružil Rochu in stavil na biotech. Ob padanju patentov so zavarovalnice povsod po svetu stopnjevale forsiranje generikov, ki ubijajo drug drugega z vedno nižjimi cenami. Uspevajo tisti z močno vertikalno integracijo, izjemno široko paleto in velikim obsegom prodaje.

In pridemo do konca. Biotehnološka zdravila so varni slonokoščeni stolp farmacevtskih gigantov 21. stoletja. Cene strahovite, marže čudovite, generike zaradi specifike velikih molekul skorajda še ni. Tisti generiki, ki so ugriznili v to jabolko in počasi žanjejo sadove vloženega dela (beri denarja), pri teh proizvodih delajo s sanjskimi maržami, ker si med sabo ne konkurirajo s cenovnimi vojnami do COGS + 5%. Teva, Novartis, Watson, Mylan. Vsi s prodajo 5-15 milijard EUR letno. Zlahka iz svojih marž odštejejo za organski razvoj lastnega biotecha ali za manjše akvizicije na tem področju. Krka in Richter, velika tekmeca enake velikosti pod poldrugo milijardo, imata tu različni izhodišči. Richter je investiral v biotehnologijo v letih debelih krav, ko je Krka hitela graditi megaštance za tabletke sintetičnih zdravil. Tako eden kot drugi rasteta skoraj izključno organsko, a možnosti prvega za več kot dveletno samostojno preživetje so nekajkrat večje. Ob vsej racionalizacije proizvodnje, stroškov nakupov in dela, bo Krkin EBITDA v absolutnem znesku stagniral ob solidni rasti prodaje. Od kod torej jemati tistih nekaj sto milijonov za vstop v biotech z desetletno zamudo? Prošao voz, zahvaljujoč izjemno rigidni konzervativni politiki vodenja iz dneva v dan.

Skratka, če mene vprašaš, v tem stilu še max 2 leti samostojnosti. Sicer se bo začela sesuvati sama vase ob neskončnih kapacitetah, cenovni spirali navzdol in seveda slovenski nacionalno-socialni državi. Če bognedaj pade Rusija, še hitreje.

However... Relativno hiter propad zaradi odsotnosti razvojne strategije sem jim tule napovedoval že 2004, pa so me dobro demantirali v naslednjem desetletju. Iz dneva v dan - a vsak dan bolje. Tokrat se bojim, da imam prav. Pozicija: kupoval po 100 in še vedno hranim.

Hmmm...ko že vse veš, pa še obelodani kaj je z nepremičninami Mure, mislim na trgovine po Sloveniji in prostori v Ljubljani.

Kolikor vem so te zgradbe del stečajne mase iz stečaja Mure, ko je Muro in partnerji kupila Lukančičeva. Mimogrede Mura in partnerji kot taka sploh nima v lasti nobenih nepremičnin in je bil proizvodni obrat le najet za proizvodnjo od stečajnega upravitelja.

Sicer ni neki vir, ampak tole najbrrž drži, se tudi spomnim, da ko je Pečečnik hotel reševati Muro, so cenili Murine nepremičnine v Ljubljani na 10 Mio...:

"Mojca Lukančič, ki je skupaj s svojim partnerjem Nigelom Buxtonom lastnica Aha Skupine, d. o. o., je lansko poletje na dražbi kupila družbe, ostale po stečaju tekstilne družbe Mura. Za 9,65 milijona evrov je kupila družbe Mura in partnerji, Mura Evropska hiša mode (Mura EHM) in Mura Zagreb. Poleg podjetij je kupila tudi vse njihove nepremičnine in dve blagovni znamki. Ob nakupu je Lukančičeva dobila tudi državno pomoč v višini 5,8 milijona evrov za posodobitev proizvodnih procesov in razvoju Murine blagovne znamke."