Vsi, ki se nikakor ne moremo čisto strinjati tako s prepričano levimi, kot tudi prepričano desnimi, se pod takšno pisanje lahko sopodpišemo. Vsaj jaz se lahko.
Tisto kar tako zelo pogrešam v tej državi je neka objektivna drža državljana, ki uvidi, da polpretekla zgodovina ni črno-bela,saj tudi nobeno življenje ni črno-belo, tudi narava ni neizprosno črno - bela. Ampak vidim, da eni prav želijo in si iskreno prizadevajo za to, da bi nas druge prepričali, da zadeva je črno-bela. Nekateri želijo vedno znova in znova odigrati vlogo "mentalnih piromanov", ki občuti slast samo v primeru, da sosedu hlev gori. Dokler ne vidi plamena pri sosedu ni srečen. V slovenskem primeru so to partizansko-domobranski mentalni piromani, ki čutijo življenjsko poslanstvo v tem, da bi na vsak način srčno radi sporekli čim globlje in čim dlje čim več Slovencev. Ampak ta pot je zgrešena. Tisto, kar potrebujemo so iskanje idej o proizvodih in storitvah s katerimi lahko v tej globalni vasi vsaj preživimo ali celo nekaj zaslužimo. Za to pa potrebujemo originalne ideje, spretne in pridne roke in fleksibilne možgane, ki ob neuspešni poti iščejo druge rešitve. Pa tudi prijatelje in kolega moramo imeti takšne, če smo sami to ni dovolj. In zato potrebujemo osnovne in srednje šole, ki ne bodo učile faktografije, ampak iskanje idej za reševanje težav (izzivov). Potrebujemo pa tudi fakultete, ki bodo strogo in dosledno predstavljale akademski filter, ki je v zadnjih dveh desetletjih čisto odpovedal. To je pomembno, ne pa partizansko-domobranska mentalna piromanija, ki zanaša iskre zdaj na to, zdaj na drugo stran.

Kaksen vseglihar je ta Steinbuch. Na bruhanje mi gre!