Najpomembnejše pri vsem tem pa je, ... da država ni mačehovska do njegovih ustvarjalcev.

Kakšna briljantna misel je prešinila gospo kulturnico. Važno je, da država da. Človek bi bruhal.

Pri nas upravljajo z denarjem tisti, ki ga še nikoli niso zaslužili.

To je tako, kot če bi v družini imeli glavno besedo pri denarju otroci in bi si kupovali igračke in bombončke, za hrano in elektriko, bi ga pa zmanjkalo.

Petelinji zajtrk je bil eden izmed 3 slovenskih filmov v zadnjih dvajsetih letih, ki so presegli število 100.000 gledalcev. ... Za nadaljnjo festivalsko pot filma je izjemno pomembno, da se ta uvrsti na enega izmed najpomembnejših filmskih festivalov: Cannes, Berlin, Benetke, Locarno

Film Matjaža Klopčiča Strah (1974), ki so ga prikazali v uradnem programu filmskega festivala v Cannesu, je po mojem mnenju mnogo bolje posnet, kot Petelinji zajtrk. Direktor fotografije je v filmu Strah odlično opravil svoje delo, kar za Petelinji zajtrk ne morem trditi. Meni se je zdel Petelinji zajtrk dokaj povprečen film in me je presenetilo, da je imel tako veliko gledalcev.

[bas3]
>Najpomembnejše pri vsem tem pa je, ... da država ni mačehovska do njegovih ustvarjalcev.

Kakšna briljantna misel je prešinila gospo kulturnico. Važno je, da država da. Človek bi bruhal.

Pri nas upravljajo z denarjem tisti, ki ga še nikoli niso zaslužili.

To je tako, kot če bi v družini imeli glavno besedo pri denarju otroci in bi si kupovali igračke in bombončke, za hrano in elektriko, bi ga pa zmanjkalo.

Če smem pridodati: pri čemer bi taisti otroci družno kričali nad starše, če bi si ti drznili ugovarjati zoper stroške za igrače in bonbone, saj da so ti izjemno pomembni za njihov telesni razvoj.

"Smrad, smrad!" bi npr. otroci rekli takim staršem. Tako kot nekemu ministru v neki bližnji preteklosti...

***** in plus.

Vse si povedal.