tekavec je napisal(a):


Kaj pa vem, meni se zdi zelo neliberalno ljudem vsiljevati liberalizem, če pa si tako iskreno želijo totalitarizma. Priznam, da ne poznam detajlov iz VB in strategije Thatcherjeve , bi si pa upal trditi, da je bilo tam potencialnih kupcev liberalizma bistveno več kot pri nas.

Njena strategija je bila brihtna propaganda, predvsem sitcomi. Najbolj znan je "Yes Minister" (narejen direkt po naročilu od Thatcherce in njenih), spomnim pa se tudi nekih štorij iz dela in življenja inšpektorata za brezposelnost in njegovih strank. Žal sem pozabil naslov. Serija je govorila o brezposelnih in inšpektorjih, ki so pazili na to, da brezposelni res nič ne delajo.

Več na to temo je v Curtisovem dokumentarcu The Trap: What Happened to Our Dream of Freedom . Zelo zanima zadeva, se splača downloadat iz neta in pogledat.

tekavec je napisal(a):

V Sloveniji je najbolj liberalno uvesti t.i. mehko različico komunizma. Razen peščice ljudi si vsi želijo točno to.
Idola za dosmrtnega predsednika že imamo, notranjega in zunanjega sovražnika tudi, večina ima občutek, da je razredni konflikt povsem realna kategorija, demokracija, svobodni trg in ostalo zlo pa je eno veliko sranje... Ne vem, kaj se še čaka?

Za ekonomski sistem velja nekaj podobnega kot za operacijski sistem v računalniku: Prilagajati se mora (v okviru možnosti, pač) uporabniku, ne pa obratno. Sistem, ki je tako ali drugače vsiljen, ki ne vzame mentalitete ljudi v račun, pač ne bo zaživel. Če se ekonomski in političen sistem večini ljudi zdi nefer, je sploh obsojen na propad. Nobeno usajanje s strani programerja oz. ekonomista češ kako so ljudje butasti, da ne znajo dojeti in uporabljati njegovih umotvorov, tu ne bo pomagalo.

tekavec je napisal(a):

  razredni konflikt povsem realna kategorija, demokracija, svobodni trg in ostalo zlo pa je eno veliko sranje... Ne vem, kaj se še čaka?

Ops, aja, pozabil sem na razredni konflikt.

Jasno, da je to realna kategorija. Od marxovih časov so se precej spremenile sprte strani, konflikt pa je ostal.

To, da je priznavanje obstoja razrednega konflikta skregano z demokracijo, je oslarija. Prej bo veljalo obratno, da je zanikanje obstoja razrednega konflikta prikrito protidemokratično stališče. Namreč, če razrednega konflikta ni, imamo nekonfliktno družbo, nekonflikta družba pa ne potrebuje demokracije za urejanje svojih zadev. Saj se imamo vendar vsi radi, nič ne zganjamo konfliktov, držimo se za rokice in krulimo kumbaya. Stara kardeljeva finta.

Svobodni trg je primeren za podjetja, za posameznike pa samo do neke mere. Če podjetje ne zdrži več konkurenčne tekme in propade, je to sicer sitnost, ni pa tragedija. Tragedija pa nastane, če konkurenčne tekme ne zdrži posameznik.

mataj je napisal(a):

Ops, aja, pozabil sem na razredni konflikt.

Jasno, da je to realna kategorija. Od marxovih časov so se precej spremenile sprte strani, konflikt pa je ostal.

To, da je priznavanje obstoja razrednega konflikta skregano z demokracijo, je oslarija. Prej bo veljalo obratno, da je zanikanje obstoja razrednega konflikta prikrito protidemokratično stališče. Namreč, če razrednega konflikta ni, imamo nekonfliktno družbo, nekonflikta družba pa ne potrebuje demokracije za urejanje svojih zadev. Saj se imamo vendar vsi radi, nič ne zganjamo konfliktov, držimo se za rokice in krulimo kumbaya. Stara kardeljeva finta.

Svobodni trg je primeren za podjetja, za posameznike pa samo do neke mere. Če podjetje ne zdrži več konkurenčne tekme in propade, je to sicer sitnost, ni pa tragedija. Tragedija pa nastane, če konkurenčne tekme ne zdrži posameznik.

Saj nikoli nisem podvomil v to, da se imaš v Sloveniji blazno lepo. :-)

tekavec je napisal(a):


Saj nikoli nisem podvomil v to, da se imaš v Sloveniji blazno lepo. :-)

Imaš kaj proti?

shaman je napisal(a):


Nič učinkovitega! So far! Na žalost!!

LP shaman

Ti se torej trudiš, da bi se imeli slabo. Se mi je zdelo.

mataj je napisal(a):

Ti se torej trudiš, da bi se imeli slabo. Se mi je zdelo.

Tole je še en lep šolski primer tvojega sprevrženega načina manipulacije.
Seveda pa pozabljaš, da ste se privilegiranci v prejšnjem režimu trudili predvsem za ohranjanje lastnih privilegijev.
Pač na račun neukih delavskih množic, ki so vam, v svoji neukosti seveda, še pridno aplaudirale.

Nihče, ki se je v času tranzicije ukvarjal s politiko, če temu lahko tako rečemo, ni čist, ne levi, ne desni. Denar je preveč mamljiv.
Peterle pa ima za sabo dovolj dobre svetovalce, da so ga pravilno podučili, kako naj se obnaša. Desne volilce, z verniki vred, ima že za sabo. Zato mora sedaj pihati na dušo levim, pa če mora ob tem še tako stiskati zobe.
Mene pa ne bo nafarbal, ker bom zaupal staremu pregovoru: Volk dlako menja, nravi nikdar.