Koliko vas svojih podatkov ni zaupalo Facebooku, e-Bayu ali PayPalu?

Koliko od vas IT modrijanov, se je pred leti pridušalo, da nikoli ne boste imeli mobitela?
Mobitel je bil za vas muha enodnevnica, ker je bil predrag in preokoren in so se bogataši samo postavljali z njim; pa poglejte se danes. Je kdo izmed vas brez mobitela?

Delujete mi kot tkalci, ki so v času tehnične revolucije razbijali stroje, ker so mislili ne samo, da jim odžirajo delo, temveč, da delo strojev ne bo tako dobro in zanesljivo, kot je njihovo.

Nisem brala članka, saj nisem mazohist. Sem samo odgovarjala forumskemu vsevedniku na njegovo bistroumno misel, da Windows ali Office shranjeni v oblaku, ne delujejo brez internetne povezave.

Ti pa modruješ okoli nekih izrazov, ki so tuji celo večini računalničarjev samo, da si lahko ful pameten. Morda bi si prebral www.bankinfosecurity.com/ da boš videl, kje je že danes bančno shranjevanje podatkov varno?

Ogromno podatkov je bilo že ukradenih z interneta z vdorom v računalnik, ali pa so fizično ukradli prenosnike, ali morda podatke na Cd-ju, v primerjavi s klasiko je shranjevanje v oblakih celo bolj varno, saj je bolj zaščiteno z večkratno varnostno kodo, kot pa so ščiteni podatki v navadnem računalniku.

In vedno ti lahko na vrata pozvoni policija, ki želi odnesti vse tvoje podatke, z oblaka jih ne bo mogla. Hranjenje podatkov na oblaku, seveda ob razumnem shranjevanju varnostne kopije podatkov, je kot hranjenje denarja v banki. Vsega nikoli ne moreš imeti doma.

Sicer pa je danes vprašljiva tudi varnost mobilnih naprav, varnost brezžičnih omrežij, takojšnje sporočanje, itd..

Vsak pameten človek in ni potrebno, da je ravno računalničar, danes hrani varnostno kopijo podatkov na USB ključu ali zunanjem trdem disku.

Imam prijatelja, ki dela na občini kot vodja informatike; vem s čim se vsakodnevno srečuje, varnost podatkov ni na prvem mestu, temveč zanesljivost sistemov. Ima pa tudi vsakodnevne probleme s tistimi, ki vse vedo, pa ne vedo ne kot ne kam ob prvi težavi z novim računalniškim programom.

Zanimivo je, da se tudi ameriška vlada prav zdaj odloča ali prenese svoje podatke v oblak. Tudi za njih je bolj pomemben centralizem podatkov, kajti zdajšnje shranjevanje v 800-tih centrih za shranjevanje podatkov ima lahko 800 pomanjkljivosti, oblak pa jih ima zagotovo bistveno manj.

Moje mnenje pa je, da je v oblaku tudi veliko težja namenska kraja podatkov, saj je pri tako ogromnem številu podatkov, ki se hranijo v oblakih skoraj nemogoč najti prave. Kako bi se vi znašli sredi džungle brez domorodcev? Tveganje za shranjevanje zaupnih podatkov in informacij obstaja kjerkoli.

Da o manjši porabi energije, večji učinkovitosti, boljši izkoriščenosti infrastrukture in zmanjševanjem operativnih stroškov zaradi združevanja procesov v oblaku, niti ne govorim.

Pa še ogromno ljudi bo lahko zaradi tega delalo od doma.

Ni nujno zlo vse tisto, kar ti ne vidiš dobro.

Tehnologija gre naprej in mi z njo, pa če je tebi to všeč ali ne.

Večji problem vidim v:

- privilegiranem pristopu uporabnikov;
- skladnosti tudi z lokalnimi predpisi in urejanje varnih ponudnikov;
- izpolnjevanje pogodbenih in varnostnih zahtev ponudnikov;
- učinkovito in strokovno šifriranje;
- sposobnost za popolno obnovo podatkov;
- sposobnost dolgoročnega preživetja ponudnika,
- lahko izpolnijo zakon o varovanju osebnih podatkov, ki je v večini držav zelo podoben
- jamstvo za zakonito uporabo podatkov; moje zdravstvene podatke že sedaj lahko prebere niz vmesnih uporabnikov;
- obveščanje strank o kršitvah ali o varnostnih vdorih;
- Lahko ponudnik izpolni Credit Card standarde (PCI-DSS);
- kje ponudnik oblaka shranjuje varnostne kopije?
itd...

V času vsakodnevne uporabe e-pošte, e-banke, forumov, blogov, facebooka, masovne in sprotne digitalizacije dokumentacije je vprašanje varnosti vsesplošno, vendar si nazaj v čas svinčnikov in bančnih trezorjev ne želi več nihče!

PS:

Pa mi ti povej kaj o IT okvirih v - Coso, Cobit, Itil, ISO 9000, Togaf, PMBOK ... povej kaj več. Morda kaj o inverziji nadzora, ne-spremenljivi kodi, koda okvir koda, razširljivosti ali privzetem vedenju. Povej, kaj veš.

PSS:

Vaši minusi so samo odraz kolegialnosti prenapihnjencu kova bc123a, ne pa rezultat vašega samostojnega mišljenja.

PSSS:

Ni računalničarja ali informatika, ki bi obvladal vse veje svojega poklica, zakaj misliš, da bi jih morala jaz?

Do teh zaključkov niso prišli naši politiki pač pa EU, katera pridno mlati Mikrosoft po predolgih prstih in diktira odprte standarde. Še sreča da smo v Evropi! Kako daleč bo tale preblisk nesel se bom pa še pustil presenetit.

Če pa hočete imet uporaben računalnik brez virusov in brez licenčnega terorja pa si le tudi Vi naložite Linux.

Oracle (lastnik produkta Open Office - zastonjski je OpenOffice.org, kar ni isto) interno uporablja MS Office. In Windows.

Od kje ti te informacije? Baje imajo za standard v podjetju tudi Microsoftov SQL.

[dronyx]
>Oracle (lastnik produkta Open Office - zastonjski je OpenOffice.org, kar ni isto) interno uporablja MS Office. In Windows.

Od kje ti te informacije? Baje imajo za standard v podjetju tudi Microsoftov SQL.

Poznam veliko ljudi, ki delajo za Oracle in vidim, kaj imajo nameščeno na PCih. Vem tudi, da so imeli do pred kratkim na službenih pcih samo 32bitne windows xp, zdaj pa bodo naredili rollout Windows 7, tudi 64bit.

Primerjava z SQL serverjem je pa smešna.

[FIN-368181]
Če se ne motim, Gsrtner ocenjuje, da bo do leta 2015 velika večina današnjih aplikacij delovala kot storitve v oblaku.

Če zanesljivo nočeš vedeti, kaj se bo zgodilo v prihodnjih letih, poslušaj Gartner.

Respekt, saj ne vem, ce se strinjam, ali ne, ampak izgleda prebavljivo :)

Poznam veliko ljudi, ki delajo za Oracle in vidim, kaj imajo nameščeno na PCih.

To govoriš za slovenijo? Pri nas imajo vsi na desktopih Windows in Office. Celo tisti, ki javno pridigajo o Linuxu in njegovih blagodejnih učinkih pridejo na prezentacije z Windowsi in PPT datotekami. Vprašanje pa, kaj ima Oracle v svoji firmi (ZDA) za standardno delovno okolje. Skoraj dvomim, da so to samo Windows in office oziroma bi bil presenečen, če je temu res tako.

Odprte kode se ne da ukiniti ali uničiti z nakupom drugega podjetja, kot je to v primeru nakupa podjetja Sun s strani Oracla. Nekateri res ne verjamejo v Oraclove dobre namene na tem področju, kjer se ne da očitno na hitro zaslužiti, zato so zapustili ekipo in ustanovili svojo, novo. Integrirali bodo vse, kar bo novega pripravil in popravil Open Office in vključevali tudi svoje ideje. Poimenovali so se Libre office (www.libreoffice.org) Tako je razvoj in življenje odprtokodne programske opreme zagotovljeno ne glede na dobro voljo podjetja Oracle.

[mao]
No, tole je pa odločitev nemškega zunanjega ministrstva:

www.h-online.com/ope...91122.html

Now the Foreign Office is back-pedalling. The government's response to the SPD's question states that, although open source has demonstrated its worth, particularly on servers, the cost of adapting and extending it, for example in writing printer and scanner drivers

To, da je šlo zunanje ministrstvo samo pisat driverje za printerje in skenerje, je čista neumnost. Nič čudnega, da so imeli večje stroške. Za to so zunanji izvajalci, od tega open source živi. Canonical je mislimda precej tipičen primer takega kšefta:

www.ubuntu.com/suppo...t/services

Prednost Linuxa oziroma open sourca je v tem, da nisi nujno vezan na enega izvajalca, to pa praviloma pomeni nižjo ceno.

[mataj]
> [FIN-368181]
> Če se ne motim, Gsrtner ocenjuje, da bo do leta 2015 velika večina današnjih aplikacij delovala kot storitve v oblaku.

Če zanesljivo nočeš vedeti, kaj se bo zgodilo v prihodnjih letih, poslušaj Gartner.

Vsega res ne gre dobesedno jemat, se pa spominjam ene njihovih ocen izpred cca. 6 let o moblinih aplikacijah in LBS stroritvah za mobilnike za konec desetletja (2010), ki so se takrat zdele precej neverjetne, danes pa so dejansko realnost.

[dronyx]
>Poznam veliko ljudi, ki delajo za Oracle in vidim, kaj imajo nameščeno na PCih.

To govoriš za slovenijo?

Vse take korporacije so vodene globalno. Niti najmanjših, milimetrskih šans ni, da bi en lokalni office delal karkoli posvoje.

[bc123a]
Ce ne bi bilo copyrighta (kapitalisticne iznajdbe) bi tudi odprte kode ne bilo, ker bi se marsikateremu avtorju zdelo brezveze, da njegovo kodo uporabi dobro stojeca firma za lasten profit, izvorna koda pa nikoli vec ne pride na plano.

Odprtokodne licence, ki dovoljujejo natanko to, obstajajo in so zelo popularne - BSD, MIT, Apache licence ter razni derivati le-teh.

Po drugi strani pa imaš service providerje (med njimi prednjači Google), ki brez problema vzamejo GPL v3 softver, ga modificirajo po svoje, vendar pa jim sprememb ni treba dati javnosti, ker modificiranega softvera pač ne razširjajo naprej.

Itak pa večino odprte kode napišejo programerji med rednim delovnim časom, ki so bili zaposleni ravno s tem namenom. In to v podjetjih, ki primarno izdelujejo odprtokodne produkte.

Skrajni čas.

Največja neumnost je nakup MS Office saj za 95% javne uprave zadošča že brezplačni googlov spletni office, da o kakšnem open office niti ne govorim.

[FIN-368181]
Če se ne motim, Gsrtner ocenjuje, da bo do leta 2015 velika večina današnjih aplikacij delovala kot storitve v oblaku.

cigavem oblaku. a od googla ali od m$? v vsakem primeru podatki letijo v tujino. in ti bi na ta oblak povezal drzavno upravo. hm, verjetno si veleizdajalec ali pa tepec :)

[orantem]
Tole je zelo bebasto. Do leta 2015 t.i. namizne programske opreme praktično ne bo več. Večina se bo preselila na "thin client" in servise v oblaku.

To so trdili tudi 15 let nazaj. In čez 15 bodo tudi, realnost bo pa drugje. :)

[redzo]
> [FIN-368181]
> Če se ne motim, Gsrtner ocenjuje, da bo do leta 2015 velika večina današnjih aplikacij delovala kot storitve v oblaku.

cigavem oblaku. a od googla ali od m$? v vsakem primeru podatki letijo v tujino. in ti bi na ta oblak povezal drzavno upravo. hm, verjetno si veleizdajalec ali pa tepec :)

But it is open, flexible and secure as it uses SSL.

And all your data is backed up to NSA servers. :)

Tale debata o oblakih je totalno brez veze. Pri oblaku gre enostavno za ločitev podatkov in aplikacije od sistemskih zadev in administracije (kontrola dostopa, inštalacija varnostnih popravkov, klima naprave, ipd). Nikjer ni rečeno, da mora biti oblak ravno pri Googlu, lahko je tudi privaten, če podjetju to ustreza. In nikjer ne piše, da mora oblak laufat ravno na takem ali drugačnem sistemu. Serverji za oblak skupaj s profesionalno podporo so na voljo tako na Windowsih, kot na Linuxu.

Glede NSA: Po vsem sodeč laufajo predvsem na človeško šlamparijo (najlepši primer je projekt Venona, podrobnosti so na www.nsa.gov) in dogovore s proizvajalci šifrirne opreme. Afera s Crypto ag je že klasika, zadnja vrata za NSA so v Microsotovi opremi našli vsaj 2x, pa tudi open source ni imun:

news.cnet.com/8301-3...7-281.html

Ljudje pač delamo napake, marsikdaj kaj spregledamo, kar pomeni, da lahko NSA in njej podobne službe prej ali slej najdejo pot kamorkoli se že zapičijo.

[rename]
> [cefur007]
> Za samo 13.700 € je IPMIT naredil študijo!?

Center za odprto kodo nima toliko denarja kot Microsoft :-))))

P: študijo sem nehal brati, ko sem videl, da je pri študiji sodeloval samo center za odprto kodo ne pa tudi nasprotna stran.

Se pa strinjam z bc123: Windows xp ali 7 + open office bi pomenil optimalno kombinacijo in verjetno velik prihranek na licencah, ki jih plačujejo za pisalne stroje.

še malce olja na ogenj:

slo-tech.com/clanki/10018/

Hvala Dalex.

Tvegal si, da te zaradi te izjave vrli IT navdušenci izločijo iz svoje srede. Spoštujem tvoj pogum.

Še vedno se mi ne da prebrati članka, sem pa razbrala iz komentarjev na forumu, da sploh ne ločijo med odprtokodnimi programi in odprtokodnimi operacijskimi sistemi, komaj komu pa je jasno, kaj je to oblak.

Sama imam na prenosniku inštalirane tri odprtokodne operacijske sisteme, da lahko vedno preklapljam med njimi in vidim, kako se vedejo v določeni situaciji. Naložen imam Ubuntu, Linox in Windows 7. Zanimivi so tudi Unix, OpenBSD, NetBSD in FreeBSD osnova za Applov operacijski sistem MacOS. Mislim, da smo v šolstvu največ preizkušali različne programe zlasti odprtokodne.

Odprtokodnih produktov je seveda še mnogo več od Apache HTTP Serverja, internetnih brskalnikov Mozilla Firefox, Opera, Google Chrome, do namiznega založništva Scribus, ali protivirusni programi Avast!, nod32mta, Open Antivirus, stiskalnik datotek 7-zip, razni audio-video predvajalniki, urejevalniki besedil, P2P in uTorrent, e-Mule in še mnogo drugih.

Da lahko za neki program rečemo, da je odprtokodni, mora imeti licence brezplačnega programja in odprte vsebine. Vse ostalo je samo odprtokodna igra, kdo da več.

Ker oblikujem portale, se sama trenutno največ ukvarjam z odprtokodnimi sistemi za upravljanje spletnih vsebin (CMS ) recimo Joomlo ter odprtokodno aplikacijo za statistiko in analizo spletnih strani PHP/MySQL. Meni osebno je najbolj všeč odprtokodni spletni sistemi za urejanje vsebin DotNetNuke, ki je nekakšen hibrid in se dopolnjuje z raznimi moduli. Internet je poln raznih odprtokodnih skript za portale. Ni, da ni.

Naslednja stvar pa je, kje se ti programi izvajajo, ali na vašem računalniku, ali na gostujočem serverju ali v oblaku. In tu se je večini forumašev zalomilo.

Kot sem že napisala, se v oblakih izvajajo storitve, ki so že danes med najbolj priljubljenimi, kot so Facebook, Twitter, ki sodita med družabna omrežja, razne spletne storitve e-poštne Gmail in Hotmail, spletna mesta za deljenje in obdelavo slik Picasso in Flickr, predvajanje videov kot je YouTube, spletne pisarne, kot sta Google Docs in MS Office Web Apps, spletne dražbe kot je eBay, spletne konference, npr. MS Office Live Meeting, spletna telefonija Skype, spletna zaščita, pa še in še ...

Samo toliko, da vemo o čem se pogovarjamo.

Mlad Primorec, 21 let, ki je odprl dejavnost hrambe in obdelave podatkov za podjetnike, je v enem letu prišel z nule na milijon prihodkov, torej ne moremo kar zamahniti z roko in reči: "To ni nič."

[mataj]

Ljudje pač delamo napake, marsikdaj kaj spregledamo, kar pomeni, da lahko NSA in njej podobne službe prej ali slej najdejo pot kamorkoli se že zapičijo.

Še lažje pa, če delaš backup direkt na njihove serverje. :)

Interesanten je free Slax operacijski sistem, majhen in hiter, ne rabi diska, kar je uporabno, če se disk v računalniku pokvari, računalnik pa želimo še naprej uporabljati.

[DrStrangelove]
> [mataj]

> Ljudje pač delamo napake, marsikdaj kaj spregledamo, kar pomeni, da lahko NSA in njej podobne službe prej ali slej najdejo pot kamorkoli se že zapičijo.

Še lažje pa, če delaš backup direkt na njihove serverje. :)

Kot že rečeno, si lahko server postaviš tudi sam, če se ti ljubi. Softver lahko downloadaš zastonj, naprimer od tule:

www.ubuntu.com/serve...u/download

Seveda pa se moraš potem sam zajebavat z elektronskimi ključavnicami in karticami, s spiskom pooblaščenih uslužbencev, ki imajo dostop in ki ti bodo mogoče ukradli podatke, varnostnimi popravki, davčnimi inšpektorji, inšpektorji za varnost pri delu, inšpektorji za varnost osebnih podatkov, računi za vodo, štrom in pucanje sekretov, najemnino za prostore, tepci ki imajo firmo eno nadstropje višje in občasno pozabijo odprto vodo, ali pa streho ki zamaka direkt na računalniško opremo, itd itd itd. Strošek za softversko licenco je tu še najmanj, v večini primerov pa tudi tveganje, da ti NSA ukrade podatke in morebitna škoda zaradi tega.

[menim]
Interesanten je free Slax operacijski sistem, majhen in hiter, ne rabi diska, kar je uporabno, če se disk v računalniku pokvari, računalnik pa želimo še naprej uporabljati.

Zanimivo, hvala in +. Tega nisem poznala, si ga bom pa ogledala.

Kaj moraš imeti ta sistem prednaložen na računalniku, ali kako ga zaženš ob mrtvem disku? Je zunanji?

Prav zdaj imam problem, ker zaradi mutacije enega virusa, vsi sistemi crkavajo. Vendar to je že drug računalniški problem, tu pa ni računalniški forum.

[menim]
Interesanten je free Slax operacijski sistem, majhen in hiter, ne rabi diska, kar je uporabno, če se disk v računalniku pokvari, računalnik pa želimo še naprej uporabljati.

LOL what?

Zalosti me, da ljudje - predvsem v velikih podjetjih ali v javni upravi - ne izkoriscajo ves potencial ms offica in ostalih microsoftovih resitev. v mislu sinhroniziranja, sharinga in kolaboracije trenutno na trgu ni niti malo primerjive resitve kot je od microsofta.

In neko sanjanje o openofficu in podobnih zmazkih to lepo potrjuje. Ker ce bi poznali zmoznosti office ekosistema in jih izkoriscal, niti v najhujsih nocnih morah ne bi pomislil, da bi se mu odpovedal.

ni smesno, ampak zalostno.

[Pia]
Kaj moraš imeti ta sistem prednaložen na računalniku, ali kako ga zaženš ob mrtvem disku? Je zunanji?

Da, lahko ga zaženeš ob mrtvem disku. Slax poiščeš na www.slax.org/ , zapišeš na USB ključ ali CD in nato ta operacijski sistem zaženeš iz USB ključa ali CD-ja.

[tahir]
LOL what?

LOL ... Laughing Out Loud ?
Kaj se ti zdi smešno?

[markoff]
> [Pia]
> Ne spoznaš se kaj dosti na računalništvo kaj?
>
> Do revolucije v oblaku je že prišlo. Spletni brskalnik je uporabniški vmesnik računalništva v oblaku, to je najbolj dostopna računalniška aplikacija. Dela tudi brez povezave na internet, dovolj je, da si se z internetom za trenutek povezal, pa si lahko kasneje ogleduješ sinhronizirane strani tudi brez interneta. Na podoben način delujejo tudi gostiteljski strežniki in podobno bo deloval Windows 8. Torej?
>
> Storitve v oblaku, ki so že danes med najbolj priljubljenimi računalniškimi storitvami/aplikacijami so Facebook, Twitter, ki sodita med družabna omrežja, razne spletne storitve e-poštne Gmail in Hotmail, spletna mesta za deljenje slik Picaso in Flickr, predvajanje videov kot je YouTube, spletne pisarne, kot sta Google Docs in MS Office Web Apps, spletne dražbe kot je eBay, spletne konference, npr. MS Office Live Meeting, spletna telefonija Skype, spletna zaščita, pa še in še ...

Hahahaha, ti pa si slika. Bisija obtožuješ nepoznavanja "računalništva", potem pa se direktno zblamiraš. Od vseh teh silnih aplikacij, ki si jih navedla, mi prosim povej, katera izmed njih podpira katerikoli temeljni poslovni proces katerekoli organizacije? Katera od teh sistematično zbira osebne podatke zaposlencev, strank ali drugih fizičnih oseb? Če ti navedem kratice CobiT, ISO2700x, COSO, boš verjetno buljila v ekran, kaj? No, draga Pia, obvladovanje informacijske funkcije (vodenje IT za kvazistrokovnjake) se začne ravno pri teh in podobnih pojmih. Pa tole so samo osnove. Sedi, negativno.

PS: ne da je cloud neuporabna zadeva, vendar ima tako veliko inherentnih omejitev in s seboj prinaša tako veliko tveganj, povezanih z inf. varnostjo in zagotavljanja neprekinjenega delovanja, da ga je smiselno uporabljati premišljeno in točno za določene namene.

1. ne vem zakaj se vedno govori, da osebni podatki (najveckrat je govora npr o kreditnih karticah) in cloud computing ne greta skp... kje pa pise, da se morajo podatki procesirat in shranjevat na public cloudu? implementacij in aplikejsnov clouda je malo morje in lahko zelo lepo resis vse te tezave z zasebnostjo.

2. kar se tice pa neprekinjenega delovanja web storitev... ne razumem. npr ravno saas/paas cloud je najbolj zanesljiva in prirocna high availability in najboljsa load balancing implementacija, ki si jo lahko trenutno zamislis. prakticno lahko dosezes na precej preprost nacin 100% uptime. garantirano! - seveda, ce se ti software ne zjebe.

zdej to ne pomeni, da je cloud resitev za vse probleme vseh podjetij. defenitivno ni.

[menim]
> [Pia]
> Kaj moraš imeti ta sistem prednaložen na računalniku, ali kako ga zaženš ob mrtvem disku? Je zunanji?

Da, lahko ga zaženeš ob mrtvem disku. Slax poiščeš na www.slax.org/ , zapišeš na USB ključ ali CD in nato ta operacijski sistem zaženeš iz USB ključa ali CD-ja.
> [tahir]
> LOL what?

OS ni slax ampak gnu/linux, v tem primeru olupljena verzija slackware distribucije.
LiveCD danes ponujajo praktično vse distribucije, tako da to ni neka uau posebnost. Mimogrede, obstaja tudi varianta, da windowse zbootaš na ta način (bartPE).

[orantem]
Tole je zelo bebasto. Do leta 2015 t.i. namizne programske opreme praktično ne bo več. Večina se bo preselila na "thin client" in servise v oblaku.

Servisi v oblaku za javno upravo še niso primerni.