Ja. Opisujete tisti 2/3 mladih, ki se vpisuje na fakse, iz katerih itak ne morejo iti v sluzbo, in jim ostane samo obupna dirka do dna in peglanje biografije.

Medtem se delodajalci tepejo za delavce v prakticno vseh panogah, ki nimajo zveze s studiji, ki jih studira vecina mladih.

[abohte]
> [bc123a]
> Ja. Opisujete tisti 2/3 mladih, ki se vpisuje na fakse, iz katerih itak ne morejo iti v sluzbo, in jim ostane samo obupna dirka do dna in peglanje biografije.

Saj res, le zakaj bi se sociolog ukvarjal zgolj z 2/3 neke populacije, če se pa lahko pa z manjšim deležem te iste populacije? :)

No, misljeno je takole... ta blazno prekerna populacija je imela izbiro, kak poklic izbrat in je izbrala narobe. Seveda se v marsikaterem poklicu gara k svina, ampak imas pa sluzbo za nedolocen cas, lahko dobis kredit, skratka tisto, kar bi vecina teh prekernih imela, pa nima.

Tisti ki so prekerci po izbiri in mesecno izstavljajo racunov delodajalcu za 5K+, verjetno niso pod stresom...

[abohte]
To je tvoj zorni kot. Obstaja pa tudi kakšen drug, npr. takšen: država je imela izbiro, h katerim poklicom naj povabi mlade in je izbrala narobe, bolj jih je vabila družboslovnim poklicem kot naravoslovnim (sicer jih je vabila enako, ampak relativno gledano jih je bolj družboslovnim, ker je bilo menda jasno, da bo družboslovcev preveč, zato spodbude v absolutnem smislu ne bi smele biti enake).

Če svoj zorni kot uporabljaš dosledno, si tudi ti izbral narobe, ker se stiskaš na 60 m2 velikem stanovanju oz. si izbral narobe, ker vztrajaš v družbi, v kateri se oglašajo mladi prekarneži. Je pa tvoj zorni seveda popolnoma legitimen.

Uf, moje stanovanje je pa zelo moja izbira. Recimo, imam vse sobe v stanovanju klimatizirane in vedno sem si zelel ziveti v bloku :) In celo leto 24C.

Ampak recimo, da so mladi res odgovorni, ker so izbrali narobe. Kaj naj sedaj družba naredi, če kaj?

Spodbuja naj presolanje v deficitarne poklice. Ampak to ne bo slo, ker je najvecji zajeb ta, da so ti mladi dobili skozi studij bistveno boljso podobo o sebi, kot so realno vredni. Ne vem ce lahko brezposelnega filozofa ali magistra mednarorodnih odnosov preprical da se bo presolal v kuharja recimo. Rajsi bo cakal, poliral CV in leta bodo sla mimo. Po moje je to najvecji problem, drzava je tolerirala veliko prevelik vpis na fakultete po katerih ni povprasevanja, obenem pa so zaradi slabe selekcije mnogo ljudi prepricali v to, da si RES ne zasluzijo manj kot dela za magisterij.

Mimogrede, moja soproga je tocno to naredila, z vsemi kremplji se je borila za prekvalifikacijo iz neperspektivne izobrazbe v tisto za kar je bilo takrat povprasevanje. In si celo sama placala, in sedaj dela na nizjem delovnem mestu kot je bila njena originalna izobrazba.

Zato sem na taksna jamranja malo alergicen, ne zamerit.

> Tisti ki so prekerci po izbiri in mesecno izstavljajo racunov delodajalcu za 5K+, verjetno niso pod stresom...

Seveda ne. Saj avtor ne pravi, da je 100% mladih pod stresom, pravzaprav se v nobenem podatku iz raziskav, ki jih navaja, ne pojavi 100%.

Jaz pravim da verjetno noben od prekarcev po volji ni pod stresom.

Gre za en in isti vzorec. Tisti, katerih starši so bili že v Jugi sposobni z lastnim delom ustvarjati, so pri odločanju o izobrazbi svojih otrok potegnili ročno otroški svojeglavosti in jim prijazno svetovali, kaj morajo študirati. Večinoma so to bili razni inženirji, naravoslovci, pravniki, mojstri... svobodna odločitev o vsem je popularna le na zahodu. Na vzhodu, ki nas prehiteva ni šale, šolanje je družinski projekt.


Luzerji v Jugi pa so svojo vlogo le prenesli na otroke. Inflacija, osamosvojitev, jazbinšek, certifikati in ostale deformacije časa in prostora slovenskih socialističnih vlad so jim dale lažen občutek varnosti. Nič jih ni streznilo, zato tudi sami niso mogli strezniti svojih otrok. Kakšne potenciale so imeli moji sošolci v OŠ... Potem pa nenavadne, bizarne odločitve pri poklicih, brez kančka občutka za realnost, pod pokroviteljstvom še bolj bizarnih staršev. In kje so ti ljudi danes... ojoj..

Kolikor so mi povedali starejši sodelavci, so tudi uspešne firme v Jugi izplačevale nizke plače z izgovori, da je potrebno investirati in da bo zato kasneje boljše. Stalna odpovedovanja na račun nekoga. Potem pa pridejo novi, firme razdelijo na prafaktorje in jih dajo v lastništvu naključnim, nezaslužnim ljudem. Verjetno je bilo to narejeno namenoma, saj so tvorci privatizacije računali na pasivnost lastnikov certifikatov. Tako so firmah lastniki postali ljudje, ki nikoli tam delali niso. Od kod potem pričakovanje, da bodo to aktivni lastniki? Veliko teh ljudi je prišlo tudi iz takratnega javnega sektorja. Že takrat zaposleni v javnem sektorju niso razumeli, da so njihove službe privilegij, da so same po sebi zadosti in da ne rabijo ostalih nagrad. Potem pa so jim na podlagi starosti dali v roke enak kapital kot nekomu, ki je 30 let garal, se odpovedoval, poslušal zgodbe o prihodnosti...

Vedno ta uravnilovka... samo poglejte, koga nastavljajo po raznih agencijah. Mrtvo pijani direktor agencije za varnost v prometu.. pretepa ženo.., razbija avte... pa senam vsem reži v fris...

[marbr]
Žrtve sistema? Kaj naj šele rečejo tisti rojeni pred teboj..........

Vi ste samo žrtve tehnologije. Drgnjenja po napravah pa to.......

Starejše generacije so vedno mlajšim srale po glavi in moralizirale kako oni nimajo pojma, kako je nekoč bilo težje življenje, "kaj pa vi veste", da "bodo že še videli" ipd.

Tudi najbolj brezupna generacija je na neki točki odrastla... in ponovila vedenje predhodnikov, zato se je tega dobro zavedati in včasih zadržati verbalno gnojnico za zobmi :)

Gre za en in isti vzorec. Tisti, katerih starši so bili že v Jugi sposobni z lastnim delom ustvarjati, so pri odločanju o izobrazbi svojih otrok potegnili ročno otroški svojeglavosti in jim prijazno svetovali, kaj morajo študirati. Večinoma so to bili razni inženirji, naravoslovci, pravniki, mojstri... svobodna odločitev o vsem je popularna le na zahodu. Na vzhodu, ki nas prehiteva ni šale, šolanje je družinski projekt.
Luzerji v Jugi pa so svojo vlogo le prenesli na otroke. Inflacija, osamosvojitev, jazbinšek, certifikati in ostale deformacije časa in prostora slovenskih socialističnih vlad so jim dale lažen občutek varnosti. Nič jih ni streznilo, zato tudi sami niso mogli strezniti svojih otrok. Kakšne potenciale so imeli moji sošolci v OŠ... Potem pa nenavadne, bizarne odločitve pri poklicih, brez kančka občutka za realnost, pod pokroviteljstvom še bolj bizarnih staršev. In kje so ti ljudi danes... ojoj..
Kolikor so mi povedali starejši sodelavci, so tudi uspešne firme v Jugi izplačevale nizke plače z izgovori, da je potrebno investirati in da bo zato kasneje boljše. Stalna odpovedovanja na račun nekoga. Potem pa pridejo novi, firme razdelijo na prafaktorje in jih dajo v lastništvu naključnim, nezaslužnim ljudem. Verjetno je bilo to narejeno namenoma, saj so tvorci privatizacije računali na pasivnost lastnikov certifikatov. Tako so firmah lastniki postali ljudje, ki nikoli tam delali niso. Od kod potem pričakovanje, da bodo to aktivni lastniki? Veliko teh ljudi je prišlo tudi iz takratnega javnega sektorja. Že takrat zaposleni v javnem sektorju niso razumeli, da so njihove službe privilegij, da so same po sebi zadosti in da ne rabijo ostalih nagrad. Potem pa so jim na podlagi starosti dali v roke enak kapital kot nekomu, ki je 30 let garal, se odpovedoval, poslušal zgodbe o prihodnosti...
Vedno ta uravnilovka... samo poglejte, koga nastavljajo po raznih agencijah. Mrtvo pijani direktor agencije za varnost v prometu.. pretepa ženo.., razbija avte... pa senam vsem reži v fris...




::)) To, česar ne veš, je to, da te definira isto, kar očitaš drugim. To, da so bili v Jugi določeni ljudje sposobni kvlaitetno opravljati obrtniške posle in da so bili pri tem kar uspešni, je res. Niso sicer živeli bogato, so pa živelii dobro celo v primerjavi s povprečjem na Zahodu. Ni pa bil glavni problem v tem, da jih je davkarija davila, ampak v tem, da svojih prostih sredstev niso imeli oziroma smeli kam investirati. Davkarija v SFRJ je bila samo instrument vladajoče ideologije, ki bi lahko ravnal tudi povsem drugače, kot je, vendar ni. To so Kitajci kasneje dokazali. Imaš prav tudi, ko trdiš, da so v Sloveniji isti ksihti, ki že prej niso znali, začeli dvigovati kapitalizem in ga na koncu priredili svojim potrebam in zmožnostim.

To je bilo mogoče samo tako, da je bil trg po osamosvojitvi nekako kolektivno ukinjen. Ni šlo samo za to, da se je z večjo svobodo gobezdanja v javnosti razvil politični pluralizem, ampak je na dan, zaradi napak v volilnem sistemu, privrela kmetavzerska retrogradnost, ki jo zelo dobro opisuje B.M. Zupančič. To je povzročilo, da se je država, ki je bila po izstopu iz SFRJ, v vsakem pogledu, ekonomsko na kolenih, obrnila na podeželje, namesto v svet. To se danes najlepše vidi pri glasbenih preferencah študentarije, ki nori v stilu polka jaboriee, se pravi, kmetavzerske retrogradnosti, kakašne pred 40. leti v Sloveniji nisi nikjer videl in je direktna posledica večdesetletnega kučanovskega korupcijskega podkupovanja vsega primitivnega, kar je prihajo iz podeželja.

Seveda je to samo zunanji izraz mnogo pomembnejših družbenih silnic, temelečih v progresivnosti negativnih nastavkov, ki bi v končni liniji morali producirati nove tehnologije, pa jih ne. Kučanizem kot posebna oblika fašizma in apartheida je do te mere pohabil univerzo, da njen kmetavzer - jamabriee input daje tehnološko - idiotski output, ki je v vsakem primeru inferioren nasproti čemur koli drugemu, univerza pa nima te moči, sposobnosti in tudi že ne volje, da bi ta input preoblikovala v skladu s sodobnimi družbenimi potrebami. Tako je Slovenija s pomočjo kučanovskih idotov namesto v pravljici zaživela v folklori. Pri tem ne gre za moč etno faktorja, kot sporadičnega družbenega pojava, ampak za dominantnost kučanovske družbene debilnosti, ki se kaže v inferiornosti celotnega univerzitetnega produkta in vodenja vlade.

Vse to sranje pa je na plečih slovenskega delavca, kar se lepo vidi skozi primerjave v anomalijah, ki se kažejo v podobnostih med strukturami agregatnega povpraševanja v času angleškega in francoskega kolonializma in Evropske unije. Vzorci so enaki, le da Slovenci ne nastopamo v vlogi, ki so jo imele nekdanje kolonijalne metropole, ampak v vlogi periferije, kar dokazuje, da je EU samo tista kolonija, ki je Nemčija ni mogla dobiti skozi dve svetovni vojni.

Seveda beda takega razvoja v Sloveniji ni bila slučajna, ampak je direktna posledica desetletja trajajočega političnega delovanja umsko zaostalega bandita Milana Kučana.

Volite, Jelinčiča.


Uriah Heep.

Gre za en in isti vzorec. Tisti, katerih starši so bili že v Jugi sposobni z lastnim delom ustvarjati, so pri odločanju o izobrazbi svojih otrok potegnili ročno otroški svojeglavosti in jim prijazno svetovali, kaj morajo študirati. Večinoma so to bili razni inženirji, naravoslovci, pravniki, mojstri... svobodna odločitev o vsem je popularna le na zahodu. Na vzhodu, ki nas prehiteva ni šale, šolanje je družinski projekt.
Luzerji v Jugi pa so svojo vlogo le prenesli na otroke. Inflacija, osamosvojitev, jazbinšek, certifikati in ostale deformacije časa in prostora slovenskih socialističnih vlad so jim dale lažen občutek varnosti. Nič jih ni streznilo, zato tudi sami niso mogli strezniti svojih otrok. Kakšne potenciale so imeli moji sošolci v OŠ... Potem pa nenavadne, bizarne odločitve pri poklicih, brez kančka občutka za realnost, pod pokroviteljstvom še bolj bizarnih staršev. In kje so ti ljudi danes... ojoj..
Kolikor so mi povedali starejši sodelavci, so tudi uspešne firme v Jugi izplačevale nizke plače z izgovori, da je potrebno investirati in da bo zato kasneje boljše. Stalna odpovedovanja na račun nekoga. Potem pa pridejo novi, firme razdelijo na prafaktorje in jih dajo v lastništvu naključnim, nezaslužnim ljudem. Verjetno je bilo to narejeno namenoma, saj so tvorci privatizacije računali na pasivnost lastnikov certifikatov. Tako so firmah lastniki postali ljudje, ki nikoli tam delali niso. Od kod potem pričakovanje, da bodo to aktivni lastniki? Veliko teh ljudi je prišlo tudi iz takratnega javnega sektorja. Že takrat zaposleni v javnem sektorju niso razumeli, da so njihove službe privilegij, da so same po sebi zadosti in da ne rabijo ostalih nagrad. Potem pa so jim na podlagi starosti dali v roke enak kapital kot nekomu, ki je 30 let garal, se odpovedoval, poslušal zgodbe o prihodnosti...
Vedno ta uravnilovka... samo poglejte, koga nastavljajo po raznih agencijah. Mrtvo pijani direktor agencije za varnost v prometu.. pretepa ženo.., razbija avte... pa senam vsem reži v fris...




::)) To, česar ne veš, je to, da te definira isto, kar očitaš drugim. To, da so bili v Jugi določeni ljudje sposobni kvlaitetno opravljati obrtniške posle in da so bili pri tem kar uspešni, je res. Niso sicer živeli bogato, so pa živelii dobro celo v primerjavi s povprečjem na Zahodu. Ni pa bil glavni problem v tem, da jih je davkarija davila, ampak v tem, da svojih prostih sredstev niso imeli oziroma smeli kam investirati. Davkarija v SFRJ je bila samo instrument vladajoče ideologije, ki bi lahko ravnal tudi povsem drugače, kot je, vendar ni. To so Kitajci kasneje dokazali. Imaš prav tudi, ko trdiš, da so v Sloveniji isti ksihti, ki že prej niso znali, začeli dvigovati kapitalizem in ga na koncu priredili svojim potrebam in zmožnostim.

To je bilo mogoče samo tako, da je bil trg po osamosvojitvi nekako kolektivno ukinjen. Ni šlo samo za to, da se je z večjo svobodo gobezdanja v javnosti razvil politični pluralizem, ampak je na dan, zaradi napak v volilnem sistemu, privrela kmetavzerska retrogradnost, ki jo zelo dobro opisuje B.M. Zupančič. To je povzročilo, da se je država, ki je bila po izstopu iz SFRJ, v vsakem pogledu, ekonomsko na kolenih, obrnila na podeželje, namesto v svet. To se danes najlepše vidi pri glasbenih preferencah študentarije, ki nori v stilu polka jamboriee, se pravi, kmetavzerske retrogradnosti, kakašne pred 40. leti v Sloveniji nisi nikjer videl in je direktna posledica večdesetletnega kučanovskega korupcijskega podkupovanja vsega primitivnega, kar je prihajo iz podeželja.

Seveda je to samo zunanji izraz mnogo pomembnejših družbenih silnic, temelečih v progresivnosti negativnih nastavkov, ki bi v končni liniji morali producirati nove tehnologije, pa jih ne. Kučanizem kot posebna oblika fašizma in apartheida je do te mere pohabil univerzo, da njen kmetavzer - jamabriee input daje tehnološko - idiotski output, ki je v vsakem primeru inferioren nasproti čemur koli drugemu, univerza pa nima te moči, sposobnosti in tudi že ne volje, da bi ta input preoblikovala v skladu s sodobnimi družbenimi potrebami. Tako je Slovenija s pomočjo kučanovskih idotov namesto v pravljici zaživela v folklori. Pri tem ne gre za moč etno faktorja, kot sporadičnega družbenega pojava, ampak za dominantnost kučanovske družbene debilnosti, ki se kaže v inferiornosti celotnega univerzitetnega produkta in vodenja vlade.

Vse to sranje pa je na plečih slovenskega delavca, kar se lepo vidi skozi primerjave v anomalijah, ki se kažejo v podobnostih med strukturami agregatnega povpraševanja v času angleškega in francoskega kolonializma in Evropske unije. Vzorci so enaki, le da Slovenci ne nastopamo v vlogi, ki so jo imele nekdanje kolonijalne metropole, ampak v vlogi periferije, kar dokazuje, da je EU samo tista kolonija, ki je Nemčija ni mogla dobiti skozi dve svetovni vojni.

Seveda beda takega razvoja v Sloveniji ni bila slučajna, ampak je direktna posledica desetletja trajajočega političnega delovanja umsko zaostalega bandita Milana Kučana.

Volite, Jelinčiča.


Uriah Heep.

[Macadamia]
Luzerji v Jugi pa so svojo vlogo le prenesli na otroke. Inflacija, osamosvojitev, jazbinšek, certifikati in ostale deformacije časa in prostora slovenskih socialističnih vlad so jim dale lažen občutek varnosti. Nič jih ni streznilo, zato tudi sami niso mogli strezniti svojih otrok. Kakšne potenciale so imeli moji sošolci v OŠ... Potem pa nenavadne, bizarne odločitve pri poklicih, brez kančka občutka za realnost, pod pokroviteljstvom še bolj bizarnih staršev. In kje so ti ljudi danes... ojoj..

Tako. My point exactly. Tudi jaz sem dozivel podobno in me je to ze takrat jezilo, domnevam sedaj da je zadeva se precej hujsa. Cesnja na tortici je pa nasvet "pojdi studirat, da ti ne bo treba delat". Noben stars z naravoslovno-tehnicno-inzenirsko izobrazbo tega ne bo rekel svojim otrokom. Kvecjemu ali tisti, ki so ze prej vedrili v pisarnah v socializmu kot odvecen kader, ali pa tisti, ki so delali zulje v proizvodnji in hrepenece gledali v prej omenjene pisarne.

[abohte]
> Uf, moje stanovanje je pa zelo moja izbira. Recimo, imam vse sobe v stanovanju klimatizirane in vedno sem si zelel ziveti v bloku :) In celo leto 24C.

Seveda je stanovanje tvoja izbira, to je bil ravno moj point. In hvala bogu, da si našel stanovanje, ki ti je všeč. Ampak verjetno se ne bi branil penthausa na top lokaciji z ozelenjeno 100 m2 veliko teraso, kajne? V bistvu z zapisanim bolj provociram vse tiste, ki jamrajo, da so stanovanja v LJ predraga. Ti seveda nisi med njimi, kajne? :P Ker navsezadnje..., vsak sam izbira, kje kupi stanovanje.

Dejansko planiram z nekaj leti selitev v trosobno stanovanje. Ampak samo to. Niti ce bi imel denar, si ne bi privoscil hise, ker ne maram zemlje in ritja po zemlji kar v sloveniji pride v paketu. Se za dvosobno stanovanje bi najel cistilko, ce moja ne bi bila skepticna do tega. Dvosobno-trosobno stanovanje je nekako zgornja meja, ki si jo lahko privoscim, brez da bi cele vikende in popoldneve bil suzenj nepremicnine.

Oni penthouse - seveda bi ga imel, ce bi imel zanesljivo cistilko.

Sicer pa, če že govoriva o temperaturi bivalnega okolja..., lastnik marsikatere hiše plača nižje stroške ogrevanja kot plačujete lastniki stanovanj. Jaz sem imel v za

To je meni nepomembno! Jaz sem stanovanje klimatiziral ravno zato, ker mi je sla na zivce skrtost stanovalcev, ki so odlocili da se ob 8 uri zvecer neha greti. Dokler ni prevladala zdrava pamet je v zimskih mesecih klima delala cele noci.

dnjih 9 mesecih strošek elektrike povprečno 95€ na mesec, pri čemer trošim elektriko v gospodinjstvu, za ogrevanje sanitarne vode, prezračevanje in ogrevanje 200 m2 prostorov. Kurilnico so mi pa itak davkoplačevalci postavili, but i digress.

Ampak meni to ni fetis. Jaz imam rajsi precej manj sob in tiste lepo pospravljene in primerno ogrete-klimatizirane. Pospravljanje je se projekt v delu, recimo da gretje in klimatiziranje stima. Najbolj smesna zadeva so mi slovenske bajte z 10 sobami, kjer jih je potem 8 mrzlih pozimi, ker sparajo.

Naj država torej spodbuja prekvalifikacijo ali ne - v istem stavku spodbujaš prekvalifikacijo in trdiš, da gre za ljudi, ki so beyond redemption - to ne gre skupaj...

Seveda gre. Pritisnit jih je treba in to na nacin, ki ni ravno prijazen. Ker to, da oni nimajo dela ali pa se prekladajo po prekernih delovnih mestih bo na koncu stalo celo populacijo. Imeli bomo ljudi brez delovne dobe, brez bivalisca (ko bodo starejsi), celo brez moznosti prezivljanja - lej poznam 45letnike ki zivijo izkljucno na racun starsev. Si lahko predstavljas? Pri cemer imajo kao teoreticno izdelan faks ki so ga vlekli 10 let, in jih itak noben pri zdravi pameti ne bi zaposlil ker niso sposobni delati tistega, kar so studirali, itak pa ni povprasevanja po njihovem delovnem mestu.

Sicer pa govoriš o nezaposljivih ljudeh (btw, ko že v istem stavku omenjaš magistre mednarodnih odnosov in prekvalifikacijo v kuharja: Ana Roš ima diplomo iz mednarodnih in diplomatskih znanosti, hehe), kaj pa ljudje, ki imajo delo, ki trdo delajo, ki služijo denar, ki pa so v prekarnem delovnem razmerju. To ni nezaposljiv kader. Kaj z njimi?

Ce je "prekarnost" dejansko freelancing, potem verjetno niso pod stresom in jim to ustreza. Tudi taksne poznam, ki tako zasluzijo precej vec kot bi dobili place. Ampak dajmo te lociti od prekercev, ki se vlacijo od delovnega mesta do delovnega mesta, ker jih vzamejo samo ce ni boljse variante, ker so sicer bistveno preslabi, in prekercev, ki se svercajo prek raznih napotnic od mlajsih kolegov za priloznostna dela.

Ta druga in tretja kategorija je kandidat za presolanje, in seveda tisti, ki zivijo od starsev ker je vsem jasno da jih nihce ne bi zaposlil, ker so enostavno nesposobni delati tisto, kar so studirali.

> Mimogrede, moja soproga je tocno to naredila, z vsemi kremplji se je borila za prekvalifikacijo iz neperspektivne izobrazbe v tisto za kar je bilo takrat povprasevanje. In si celo sama placala, in sedaj dela na nizjem delovnem mestu kot je bila njena originalna izobrazba.

Super.

> Zato sem na taksna jamranja malo alergicen, ne zamerit.

Sori, te povezave ne razumem. Zakaj alergičen? Saj to je bila vendar njena izbira. :P Pa menda ne, da je bila zaradi svoje izbire v stresu?

Ne, v stresu je bila PREJ ko je brezupno posiljala prijave za delovna mesta in ni dobila nikjer zaposlitve. Bilo je se pred great recession. Ko se je presolala, je sluzbo, in to redno, dobila precej hitro, cisto nic po zvezah.

Si prepričan? Misliš, da se mladi stresirajo zgolj zaradi službe? Raziskava je sicer merila stres med mladimi in ne stres med mladimi zaradi službe...

Ves kako je - denar ne resi vseh problemov, ampak pomanjkanje denarja pa vedno pomeni probleme. Denar iz tega reka lahko nadomestis s sluzbo ce ti pase.

Heepan.

[blink]
> [marbr]
> Žrtve sistema? Kaj naj šele rečejo tisti rojeni pred teboj..........
>
> Vi ste samo žrtve tehnologije. Drgnjenja po napravah pa to.......

Starejše generacije so vedno mlajšim srale po glavi in moralizirale kako oni nimajo pojma, kako je nekoč bilo težje življenje, "kaj pa vi veste", da "bodo že še videli" ipd.

Tudi najbolj brezupna generacija je na neki točki odrastla... in ponovila vedenje predhodnikov, zato se je tega dobro zavedati in včasih zadržati verbalno gnojnico za zobmi :)

Every generation imagines itself to be more intelligent than the one that went before it, and wiser than the one that comes after it.
George Orwell

V resnici pa velja, da ko glava sivi, rit pa nori :)