[tmatej]
> [bc123a]
> > [tmatej]
> > Neprimerno boljsi financni ucinek, pa tudi vpliv na konkurencnostin zdravo poslovno okolje, bi dosegel s tem, da bi drzavljani obiskovali javne usluzbence z rdecimi kartoncki. Ko bi javni usluzbenec zbral 3, pa bi moral najmanj za 3 leta v privatni sektor (lastni SP ali doo).
>
> A nismo recimo ze dovolj unicili slovenskega solstva z permisivnim ocenjevanjem? A res hoces da bi vsi imeli petice in da naredi faks vsak bebec?

Za solstvo imam jaz bolj pragmaticno resitev, gre pa nekako takole:

to je povsem nepovezano s tistim, na kar sva te opozorila jaz in se eden: kako bos z rdecimi kartoni nadziral delo uciteljev? jasno je, da velika vecina starsev ne mara uciteljev, ki dajejo slabe (ceprav realisticne) ocene.

"saj se je dolg slovenskih podjetij v letu 2013 znižal z 90,3 na 79,4 odstotka BDP in se znižuje tudi letos"

Koliko tega je bilo rednega odplačevanja obveznosti, koliko pa odpisov oziroma sprememb dolga v kapital je po moje tukaj zelo tehtno vprašanje.

Kako ni povezano? Rdeci karton je v tem primeru njegov voucher, s peticami pa ne bo zaslizil dovolj, da bo lahko vracal pufe. Za to bo pac potreboval nekaj znanja, ali pa bo s peticami vecni dolznik.

Tudi delodajalci, ko in ce ne bodo vsi samo neki (para)drzavni gomolji, ne bodo na njegove ocene dali pocene fige, pac pa jih bo zanimal njegov CV in njegovo znanje.


Anekdota:
Pred leti me je za nagrado ob diplomi iz ekonomije v USA obiskal prijateljev sin. Ker sem bil ravno v Kaliforniji sem mu organiziral tour po Silicon Valley in ga predstavil nekaj znancem. Ko se je pokazalo, da tip ne razume niti termina "absolutno" in "relativno" me je bilo tako sram, da ti ne morem opisat. Zdaj pa si ti predstavljaj tega mulca kandidirati za delo pri komu od njih, pa ceprav je diplomiral z "vsemi castmi".

[tmatej]
Kako ni povezano? Rdeci karton je v tem primeru njegov voucher, s peticami pa ne bo zaslizil dovolj, da bo lahko vracal pufe. Za to bo pac potreboval nekaj znanja, ali pa bo s peticami vecni dolznik.

Tudi delodajalci, ko in ce ne bodo vsi samo neki (para)drzavni gomolji, ne bodo na njegove ocene dali pocene fige, pac pa jih bo zanimal njegov CV in njegovo znanje.


Anekdota:
Pred leti me je za nagrado ob diplomi iz ekonomije v USA obiskal prijateljev sin. Ker sem bil ravno v Kaliforniji sem mu organiziral tour po Silicon Valley in ga predstavil nekaj znancem. Ko se je pokazalo, da tip ne razume niti termina "absolutno" in "relativno" me je bilo tako sram, da ti ne morem opisat. Zdaj pa si ti predstavljaj tega mulca kandidirati za delo pri komu od njih, pa ceprav je diplomiral z "vsemi castmi".

Slovenske izkusnje kazejo, da ta feedback z znanjem ne deluje (ali pa so casovne konstante tako dolge, da se jih niti ne da posteno izmeriti). Opazuj stevilke vpisa na tehniske in naravoslovne fakse, ter na druzboslovje in humanistiko. Ze samo na en faks (FF) se vpise toliko studentov (1500 samo v prvi letnik!), kot na pet tehniskih.

Dokler se je denar za visoko solstvo delil po stevilu vpisanih (ki bi lahko bili tudi tvoji voucherji, a ne?) so tehniski faksi crkovali, druzboslovni pa imeli denarja ko dreka. Celo vec, eden od odgovornih na FDV je lepo razlozil, da ce jim drzava zmanjsa znesek denarja po glavi studenta, da bodo pa oni pac vec studentov vpisali in dobili isti denar not.

Ce bi mehanizem, kot ga predlagas, deloval, bi imeli na tehniskih in naravoslovnih studijih ogromen presezek zelja po vpisu, pa enostavno ni tako. Saj slovenski tehniski faksi niso noben presezek kvalitete, a gotovo dobis sluzbo lazje kot dipl. antropolog.

Vse kar pravis drzi do trenutka, ko ti za tvojo izbiro ne ostane dolg, ki ga moras vracat.
Jaz sem pa preprican, da to tejstvo postavi vse na glavo (poleg prej omenjenih krompirjev, seveda).

[tmatej]
Vse kar pravis drzi do trenutka, ko ti za tvojo izbiro ne ostane dolg, ki ga moras vracat.

Kako potem izracunas uspesnost enega ucitelja? Skupni dolg, ki je ostal njegovim ucencem 10 let po tem ko so koncali srednjo solo? Dooolga doba.

[KondaU]
"saj se je dolg slovenskih podjetij v letu 2013 znižal z 90,3 na 79,4 odstotka BDP in se znižuje tudi letos"

Koliko tega je bilo rednega odplačevanja obveznosti, koliko pa odpisov oziroma sprememb dolga v kapital je po moje tukaj zelo tehtno vprašanje.

90.3 odstotka BDP v letu 2012 je 32.5 mrd EUR
79.4 odstotka BDP v letu 2013 je 28.7 mrd EUR
Razlika, torej znižanje zadolženosti slovenskih zasebnih podjetij v letu 2013, je 3.8 mrd EUR

Skratka, tvoje vprašanje je, ali so odpisi (oslabitve tu ne štejejo) terjatev do slovenskih zasebnih podjetij in konverzije terjatev slovenskih zasebnih podjetij v kapital v letu 2013 skupaj nanesli za znaten del teh 3.8 mrd EUR ali ne.

Po mojem je odgovor dokaj očitno ne. Če pogledamo pri naši največji banki, NLB, je pravnim osebam v letu 2013 odpisala za 63 mio EUR najetih posojil (LP 2013, str. 143), skupina NLB pa za 78 mio EUR. Konvertirala v lastniške deleže je pa takole čez palec v letu 2013 še manj.

[exarkun]
Tu se vidi kakšna gromozanska napaka je dat različno konkurenčna gospodarstva pod isti dežnik. Evro bo verjetno zdržal še nekaj let in potem se bodo začeli izstopi Grčije, Italije itd.. Še večji problem pa bo, če pridejo kakšni težki norci na oblast na Jugu ala Siriza in Zlata zora.

Le za razmislek o vzročno- posledični zvezi. Zgodovina pravi, da so se slabe stvari dogajale tudi, ko različno konkurenčna gospodarstva niso bila pod istim dežnikom ampak zelo izolirana drugo od drugega.

Strukturnih problemov južnjakom ne povzroča evro, ampak politična nesposobnost domačih elit. Te želijo uporabljati možnosti, ki jim niso več na voljo, ker bi pomenile prenos njihovih problemov na druge. Teh težav se res ne bi smelo reševati preko evra, ker ga nimamo zato.

Čudi me ta obrat; pred tednom je bila deflacija zlo zla, danes pa bo Slovenija zaradi nje zmagovalka. Kaj se je vmes radikalno spremenilo?

[bc123a]
> [tmatej]
> Vse kar pravis drzi do trenutka, ko ti za tvojo izbiro ne ostane dolg, ki ga moras vracat.

Kako potem izracunas uspesnost enega ucitelja? Skupni dolg, ki je ostal njegovim ucencem 10 let po tem ko so koncali srednjo solo? Dooolga doba.

Ce spekuliram in grem v te detajle, bi lahko bilo nekako takole:

Po nekem prehodnem obdobj (zaradi prehoda na nov sistem financiranja) naj se sola financira izkljucno iz izplena vnovcljivosti preteklih voucherjev.

Prevelik vpis na FDV? Ni problema! Zaradi nezaposljivosti takega stevila diplomantov, bo po tem prehodnem obdobju FDV pac ostala brez sredstev in bo morala zmanjsati vpis, ukiniti nedonosne programe... ali pa bankrotirat, ce se ze mene vprasa. Pol pa naj sola sama ocenjuje delo ucitelja, ce hoce preziveti.

[tstih]
Čudi me ta obrat; pred tednom je bila deflacija zlo zla, danes pa bo Slovenija zaradi nje zmagovalka. Kaj se je vmes radikalno spremenilo?

Mislim da si zelo povrsno prebral clanek ... clanek analizira, kaj bi se zgodilo, ce bi bila 3% letna deflacija mogoca. Pa vemo, da politicno ni (to nas uci tudi zgodovina).

In se nekaj: brezveze je jamrati o nesposobnosti politicnih elit, da bi drzavljane prepricale v to, da pozrejo deflacijo, to se pac v zgodovini prakticno nikoli ni zgodilo. Meni da to misliti, tebi ne?

[bc123a]

Pa kaksna delovna mesta na osnovi znanja, bog vas nima rad? Kaksna znanja pa ima 300.000 ljudi, vkljucno z 120.000 brezposelnimi?

Saj Nemci nimajo čisto nič drugačne srukture prebivalstva kot mi. Celo mnogo nižji procent visoko izobražnih imajo, pa ne propadejo. Prav tako je kvalifikacijska struktura brezposelnih v Sloveniji, kjer prevladujejo mladi, celo višja od povprečje. Mi rabimo dobro upravljanje družbe, tega pa naša politika očitna do sedaj ni zmogla. Morda bo sedaj bolje. Pustimo se presenetiti.

> Seveda tudi Avstrijci in Nemci nimajo samih inženirjev, zato pa imajo razvit sektor storitev, ki so zaradi višjega standarda ustrezno dražje kot v Sloveniji, so pa dejansko področje, ki zaposluje tam največ

Razvit sektor storitev imas lahko ce imas visoko dodano vrednost, ki je pa slovenska industrija nima. Hisnik ali cistilka v Googlu ali Siemensu ima lahko 1500 EUR place, hisnik v sloveniji pac ne.

Seveda imaš prav. Pa tudi plačaš recimo frizerja celo v Sloveniji nekje v Prekmurju samo polovico tistega, ki ta stane v Ljubljani. Sicer sem pa mislil storitve, ki jih lahko opravljamo za tujino. Zakaj pa ne recimo zdravstven storitve in starotna oskrba za tujce, ki te storitve potrebujejo in smo lahko v Sloveniji zelo konkurenčni? Pa še druge storitve, proizvodne, ki so pri nas že sedaj zelo razvite, do intelektualnih storitev, tudi kulturne storitve, zakaj ne?

Za to rabis industrijo, ki je slovenija nima, ker ima prevelik delez slabo usposobljene delovne sile. Ce hoces imeti cistilko z 1000 EUR neto ne more biti to druzba, kjer polovica populacije ni sposobna za kaj drugega kot cistilko ali pa nezahtevno delo za trakom.

Zamisli si, da so vsi visoko izobraženi? Kdo bo pa v tem primeru delal manj zahtevna in manj plačana dela?

> prebivalstva. Tu so velike rezerve v Sloveniji. Predvsem v turizmu, zdraviliščih ter v zdravstveni negi in oskrbi starostnikov.

Prosim ne z zdravstveno nego in oskrbo. Zdravstvena nega in oskrba ima toliko denarja, kot ga prebivalstvo za to nameni in ta cifra je v sloveniji mizerna. Z drugimi besedami, ne mores gledati katere storitve rabi druzba, ce ni nikogar ki bi te storitve placal - zato imas v slovenijo obenem pomankkanje medicinskih sester in sestre na zavodu.

S turizmom se komot strinjam, ampak tu slovenija spet ne more zaceti na nemskih placah, ker nemcem ni konkurencna. Poglej skozi okno. Zakaj bi nekdo novembra prisel v slovenijo in placal 100 EUR/sobo na noc, da bi lahko ti sobarici dal 1000 EUR neto?

Saj nisem nikjer zapisal, da predvidevam nemške plače. So pa lahko te za naše razmere vseeno zelo solidne.

[philips]
> [bc123a]
> > [fibonaci]
> > > za uskladitev sredozemskih cen in plač s sredozemsko produktivnostjo potrebnih »deset let bodisi petodstotne inflacije v Nemčiji, bodisi tolikšne deflacije na jugu, bodisi neke kombinacije obojega«
> >
> > Kje bomo potem čez 10 let, ali bo Mura spet konkurenčna? Ne bo, ker pri taki industriji ne tekmujemo s severno Evropo, ampak z najcenejšimi azijskimi državami.
>
> Seveda, saj je nasa delovna sila taksna, da lahko tekmuje samo v tej ligi. Naduti slovenci pa tega nocejo razumeti.
>
> Kaj je torej bolje, da imamo 300.000+ slabo izobrazene in usposobljene delovne sile na zavodu, ali pa da siva avtomobilske sedeze in Boss obleke po cenah, ki se jih pac na trgu doseze?
>
> Jaz bi tudi tretjo varianto, a je ni.

Ni delovna sila takšna ampak naši direktorji in lastniki podjetij. Frizer v LJ je čisto enako sposoben kot tisti na Dunaju. In tudi medicinska sestra v MB enako kot tista v Gradcu.

Seveda, delavec se prilagodi sistemu in okolju, kjer dela. Naša mladina v tujini nima najmanjših težav. Sistem je kakršen je, delodajalec zahteva svoje in daje primerno plačo, noben posameznik ne bo spremenil sistema, ampak se lahko samo vanj vključi.
Res pa je, da bi imeli velike težave taki, ki so pri nas v JS samo navidezno zaposleni, hodijo v službo, kjer pravega dela nimajo ali pa zelo malo, in ko se tega enkrat navadijo, je težko.
Višja produktivnost npr. v Avstriji pa ne pomeni samo boljše organizacije, ampak so tudi zahteve delodajalcev dosti večje. Mlademu človeku, ki takoj dobi dvakratnik naše plače, to ni težko. Ampak tak tempo zdržati 40 let, pa je čisto nekaj drugega. Na to danes nihče ne misli.

[tmatej]
> [fibonaci]

Ti in bratje Marx najprej odprite kako firmo, zaposlite kakih 20 ljudi, pol boste pa hitro vidli kako je s temi tvojimi linearnimi vzrocnimi zvezami, placami in dobickom.

Do takrat pa se mazaci niste, ampak navadni gobezdaci.

Matejči, ko si ti še scal po peskovniku, sem jaz bil na tem in vedel kako in kaj je s tem.

[fibonaci]
> [tmatej]
> > [fibonaci]
>
> Ti in bratje Marx najprej odprite kako firmo, zaposlite kakih 20 ljudi, pol boste pa hitro vidli kako je s temi tvojimi linearnimi vzrocnimi zvezami, placami in dobickom.
>
> Do takrat pa se mazaci niste, ampak navadni gobezdaci.

Matejči, ko si ti še scal po peskovniku, sem jaz bil na tem in vedel kako in kaj je s tem.

Ce je bilo to res takrat, potem je to moralo biti se res globoko v komunizmu. Iz tega sledi, da niti v teoriji nisi mogel tega poceti drugace, kot pa s tujim po koprivah. Kar se ti sicer pozna se danes.

[tstih]
Čudi me ta obrat; pred tednom je bila deflacija zlo zla, danes pa bo Slovenija zaradi nje zmagovalka. Kaj se je vmes radikalno spremenilo?

Kaj pa vem. Sodeč zgolj po naslovu bi mogoče res kdo posumil na obrat, če si prebral celoten članek, pa prosim povej, kje naj bi jaz spremenil svoja dosedanja stališča.

Med drugim piše:

vsaj v smislu, da bomo zmagovalci zato, ker bomo med najmanj slabimi - kot v športnem teku, kjer v razmerah, ko se vsi spotikajo in padajo, zmagaš tako, da se najvztrajneje pobiraš in šepaš naprej, vse do cilja

[FIN-525536]
> [exarkun]
> Največji problemi v Sloveniji so gromozanska vplačila proračuna v zpiz, previsok minimalc, nefleksibilna delovna zakonodaja, zbirokratiziranost, nedelujoče sodstvo in nenaklonjenost tujim investicijam. Z lastno valuto bi lahko marsikaj popravili brez, da bi dobili ulično revolucijo.

Ja, tudi Branko Mikulić je tako mislil, pa Robert Mugabe tudi. CTRL+P in vsi problemi so rešeni :-)

... evo, ker sem že malo pozabil ... čuj, katero valuto smo imeli pri nas od 1991 do 2007 pred evrom ? ...

[vrac]
:-))) Seveda, tule je pa kar fejst zgrešil. To bi pomenilo skoraj 35% znižanje ostoječih cen. In ob 2% letni inflaciji v Nemčiji, bi se tam v 10 letih njihove cene povečale za 30%. Torej bi se v 10 letih po tem scenariju cene v Sloveniji napram Nemčiji morale prepoloviti, če prav razumem Tadejev izračun. Tega on sigurno ni mislil.

1. Mogoče ni tako mislil (pri Sinnu, Weidmannu in še kom se mi pogosto zdi, da govorijo drugače kot dejansko mislijo), ampak tako je rekel:

www.economist.com/ne...ing-engine
The ultimate aim of reforms, says Mr Sinn, is to lower prices in the south of the euro zone relative to those in the north, so as to reflect lower productivity. He reckons that would require German inflation of 5% for ten years, or a similar level of deflation in the south, or some combination of the two.

2. Ampak konkretno tukaj pa mislim, da je točno to mislil. Po njegovem imamo "tisti na jugu" dvakratnik plače, ki si jo zaslužimo, in da bi lahko preživeli s pol nižjo plačo, se nam morajo tudi cene osnovnih dobrin prepoloviti.

Seveda je problem, kdo s(m)o "tisti na jugu", kar sem v članku že izpostavil ...

to torej pomeni, da bomo v sredozemskih državah - če nas takole pavšalno, kot je to storil Sinn, kar vse zmečemo v isti lonec - potrebovali vsaj deset let vsaj triodstotne letne deflacije... in tisti, ki bo to zdržal, bo naposled med zmagovalci

... ampak če vseeno privzamemo, da smo mi Slovenci v Sloveniji tipični "tisti na jugu" ... ja, na Hrvaškem je minimalna plača 398 EUR bruto, pri nas pa 789 EUR bruto. Torej če se naša prepolovi, bo taka kot pri Hrvatih, ki so Sinnovo prilagoditev očitno že dali skozi.

[vrac]
Še en moment je. Dejansko je zunanjtrgovinska bilanca Slovenije že v tem trenutku močno pozitivna, zato ne vidim nobene potrebe po notranji devalvaciji.

Če moramo nemudoma znižati plače JS za 7%, pa najpozneje leta 2016 ali 2017 bo kakopak spet zaznana potreba znižati plače JS za 7%, potem bo treba poskrbeti tudi za to, da iz tega ne bo lakote. Ergo morajo cene dol. In cene in plače gredo dol v notranji devalvaciji. Če bodo šle plače dol, naše izvozne cene so pa že OK, bodo imela podjetja več dobička, kar pomeni več davkov, kar pomeni, da bo (i) država lahko znižala davke, pa vseeno hkrati (ii) še pobrala nekaj več davkov. Torej bo proračun uravnotežen ali v presežku, bomo lahko poplačali dolgove in končno ne bomo več najbolj zadolžena država v zgodovini Evrope, verjetno pa tudi naše galaksije. A ni to zaželeno? ;)

[TadejK]
> [vrac]
Torej bo proračun uravnotežen ali v presežku, bomo lahko poplačali dolgove in končno ne bomo več najbolj zadolžena država v zgodovini Evrope, verjetno pa tudi naše galaksije. A ni to zaželeno? ;)

Nam ni nevarna ebola, ampak naša stara bolezen, da bi radi bili bolj papeški od papeža. Primerov v zgodovini kolikor hočeš. Čisto dobesedno je tudi škof Rožman hotel papežu osebno dokazati, da je pravi katoličan in bolj papeški od njega. Pa ga ni razumel ...
Zdaj bi se radi dokazali kot največji Evropejci. Vsi pametni taktizirajo ali se odkrito požvižgajo na prisilno in prehitro zmanjševanje deficitov, mi pa kot poslušne ovce brez razmisleka v klavnico ...

[vrac]
> [bc123a]

> Pa kaksna delovna mesta na osnovi znanja, bog vas nima rad? Kaksna znanja pa ima 300.000 ljudi, vkljucno z 120.000 brezposelnimi?

Saj Nemci nimajo čisto nič drugačne srukture prebivalstva kot mi. Celo mnogo nižji procent visoko izobražnih imajo, pa ne propadejo.

Mi imamo katastrofalno strukturo usposobljenosti za delo. Imamo veliko ljudi s papirnato izobrazbo, ampak to ne steje nic - steje usposobljenost za dela, ki so na trgu povprasevana.

Prav tako je kvalifikacijska struktura brezposelnih v Sloveniji, kjer prevladujejo mladi, celo višja od povprečje. Mi rabimo dobro upravljanje družbe, tega pa naša politika očitna do sedaj ni zmogla. Morda bo sedaj bolje. Pustimo se presenetiti.

Ni res. "Kvalifikacijska struktura" pomeni eno figo ce je povprasevanje po kuharjih, ti imas pa magistre mednarodnih odnosov.

Seveda imaš prav. Pa tudi plačaš recimo frizerja celo v Sloveniji nekje v Prekmurju samo polovico tistega, ki ta stane v Ljubljani. Sicer sem pa mislil storitve, ki jih lahko opravljamo za tujino. Zakaj pa ne recimo zdravstven storitve in starotna oskrba za tujce, ki te storitve potrebujejo in smo lahko v Sloveniji zelo konkurenčni? Pa še druge storitve, proizvodne, ki so pri nas že sedaj zelo razvite, do intelektualnih storitev, tudi kulturne storitve, zakaj ne?

Zato ker so za slovensko druzbo nekatere storitve svetinja in se jih iz politicnih razlogov ne sme prodajati na trgu. Si predstavljas, da nekdo v sloveniji odpre komercialni dom za ostarele, kjer je minimalna cena oskrbe 2000 EUR/mesec, v regiji pa veliko ostarelih, ki bi rabili oskrbo in si je ne morejo privosciti?

Saj v zdravstvu se ze na veliko dogaja, da ljudje gredo izven slovenije samoplacnisko, ker dolocenih samoplacniskih storitev v sloveniji enostavno ni, ker jih ne sme biti zaradi politicnega/socialnega miru.

Zamisli si, da so vsi visoko izobraženi? Kdo bo pa v tem primeru delal manj zahtevna in manj plačana dela?

Poglej, druzbe, ki imajo visok standard imajo tudi nizko usposobljene (zelo bi se izogibal uporabi izraza "izobrazene") ljudi. Le da jih je toliko, kot jih druzba potrebuje. A mislis, da googlovi in Microsoftovi poslovni prostori ne rabijo cistilk? Seveda jih, ampak ker je v teh podjetjih dodana vrednost tako strahovito visoka, so te cistilke lahko tudi dobro placane.

In to je efekt zaradi katerega ima slovenska cistilka v avstriji lahko 2.5x visjo placo od slovenske!

> S turizmom se komot strinjam, ampak tu slovenija spet ne more zaceti na nemskih placah, ker nemcem ni konkurencna. Poglej skozi okno. Zakaj bi nekdo novembra prisel v slovenijo in placal 100 EUR/sobo na noc, da bi lahko ti sobarici dal 1000 EUR neto?

Saj nisem nikjer zapisal, da predvidevam nemške plače. So pa lahko te za naše razmere vseeno zelo solidne.

Preracunaj malo stroske in ceno ce si hotelir pa bos hitro videl, da tu nekih visokih, ali celo solidnih plac ni (kar pa ne pomeni da niso ta delovna mesta zazeljena). V nemciji v low cost hotelu, ki ga placas 80 EUR/sobo na dan nimajo sobarice 1500 EUR place, anpak gre verjetno za part-time mcjobs dela - proti katerim se slovenci tako krcevito borijo (malo delo).

[TadejK]
2. Ampak konkretno tukaj pa mislim, da je točno to mislil. Po njegovem imamo "tisti na jugu" dvakratnik plače, ki si jo zaslužimo, in da bi lahko preživeli s pol nižjo plačo, se nam morajo tudi cene osnovnih dobrin prepoloviti.

S to logiko ni nic narobe, razen tega da gre proti vsem (psiholosko pogojenim) reakcijam populacije, ki sodeluje na trgu.

Ce znizas place, bos kar nekaj casa imel lakoto, da se bodo ponudniki prilagodili temu, da je kupna moc nizja - prvi instinkt bo, znizati place lastni delovni sili in masovno zasluziti v povecani razliki med na novo znizanimi stroski dela in starimi visokimi cenami. Marsikateri trmasti podjetnik lahko ob tem celo propade. In medtem ko ti populacija trpi draginjo, trmaste firme crkujejo in se *nekateri* vendarle prilagodijo, minevajo meseci ali leta, v katerih se kopici nezadovoljstvo in bes populacije.

Tocno to smo v sloveniji ze videli - cene navzgor so vsi fino prilagodili ob prehodu na evro, ko pa se je zacela kriza in je kupna moc padala, ni bilo nobene tekme navzdol. Slavna kuponska knjiga financ, 2za1 je ravno odraz zelje ponudnikov storitev, da jebejo a da jim ne uđe, kot to plasticno opisejo nasi juzni prijatelji - torej, da bi privabili stranke, brez da bi sebi in trgu priznali da so znizali cene.

Ta pojav je bil v sloveniji masiven, vsepovsod neki izjemni popusti, in celo finance so objavljale clanke na temo kako znizati cene brez da bi uradno znizal cene.

Ampak interna devalvacija deluje sele, ko se devalvacija razsiri na vse sektorje gospodarstva (razen izvozno usmerjenega). Vsak holdout (torej nekdo ki ne zniza cen) poskusa kovati izjemne dobicke v casu ko so se mu stroski ze znizali, cene pa se ne, in s tem poveca nestabilnost gospodarstva in napetosti v njem (in sebi poveca riziko poslovanja).

Dinamika tega bi bila strasno zanimiva, ce bi recimo lahko posimuliral delovanje ene majhne drzave (kot je slovenija) recimo do vsakega avtomehanika ali trafikanta natancno. Po moje bi ugotovil da je sistem notranje devalvacije izjemno gospodarsko nestabilen, tudi ce bi politicno zadeva zdrzala.

Devalvacija valute po drugi strani ravno odstrani nevarnost "holdoutov" - vsi imajo prisilno znizane stroske in cene obenem, pri cemer jih tisti, ki to zmorejo, lahko povisajo, ostali pa ne.

[fibonaci]
> [TadejK]
> > [vrac]
> Torej bo proračun uravnotežen ali v presežku, bomo lahko poplačali dolgove in končno ne bomo več najbolj zadolžena država v zgodovini Evrope, verjetno pa tudi naše galaksije. A ni to zaželeno? ;)

Nam ni nevarna ebola, ampak naša stara bolezen, da bi radi bili bolj papeški od papeža. Primerov v zgodovini kolikor hočeš. Čisto dobesedno je tudi škof Rožman hotel papežu osebno dokazati, da je pravi katoličan in bolj papeški od njega. Pa ga ni razumel ...

Včeraj na sprejemu mi je eden od sogovornikov dal lepo iztočnico, da mogoče ne gre za papeškost.

Saj poznaš tisto:
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!

(Ivan Cankar)

Slovenci enostavno nimamo zgodoviskega spomina, ker nismo nikoli imeli posameznikov, ki v našem imenu vodijo našo nacijo.

Zato vedno reagiramo hlapčevsko in kvizlinško.
Države, ki so že pred stoletji razvile državotvornost teh problemov nimajo.

Pri nas pa je drugače; če nekdo zmaga na "državnem prvenstvu" mu drugi ne priznajo zmage, ker so hlapci vsi enaki.
ZAto gre poraženec v tujino iskat gospodarja, se mu ponudi, da bo zanj opravljal kvizlinške posle v Sloveniji in upa, da bo skupaj s tem močnejšim "prijateljem" upokoril drugega hlapca, ki je zmagal na državnem prvenstvu. Zgodba se ponovi tako, da tudi državni prvak poišče "zaščito" in svoje hlapčevske storitve ponudi drugemu gospodarju iz tujine.

Enostavno očitno nimamo drugačnega zgodovinskega spomina in ta hlaščevska kvizlinška zgodba se ponavlja že stoletja v različnih pojavnih oblikah.
enkrat kot Avstrija ali SHS, drugič kot domobranci ali komunisti, tretjič kot prihvatizatorji skozi TEŠ ali njihovi nasprotniki, ki bi to skozi DUTB in privatizacijo bank...

[bc123a]

Poglej, druzbe, ki imajo visok standard imajo tudi nizko usposobljene (zelo bi se izogibal uporabi izraza "izobrazene") ljudi. Le da jih je toliko, kot jih druzba potrebuje. A mislis, da googlovi in Microsoftovi poslovni prostori ne rabijo cistilk? Seveda jih, ampak ker je v teh podjetjih dodana vrednost tako strahovito visoka, so te cistilke lahko tudi dobro placane.

Ko govoris o googlu bi te rad spomnil, da samo iz naslova DDV googlu ostane 22% (-drobiz) vec, od svojega celotnega prometa (kot bi ostalo njegovemu eventualnemu konkurentu v Sloveniji), iz katerega lahko to cistilko placa. Pol pa gre razlika samo se navzgor.
Zdaj pa daj teh 22% googlovega prometa na vago z neto placo.

Toliko o mojem vecnem vztrajanju, da neto placa pac ni tak faktor, kar se konkurencnosti tice, kot bi ga vi radi prikazali.

[brane]
> [fibonaci]
> > [TadejK]
> > > [vrac]
> > Torej bo proračun uravnotežen ali v presežku, bomo lahko poplačali dolgove in končno ne bomo več najbolj zadolžena država v zgodovini Evrope, verjetno pa tudi naše galaksije. A ni to zaželeno? ;)
>
> Nam ni nevarna ebola, ampak naša stara bolezen, da bi radi bili bolj papeški od papeža. Primerov v zgodovini kolikor hočeš. Čisto dobesedno je tudi škof Rožman hotel papežu osebno dokazati, da je pravi katoličan in bolj papeški od njega. Pa ga ni razumel ...


Včeraj na sprejemu mi je eden od sogovornikov dal lepo iztočnico, da mogoče ne gre za papeškost.

Saj poznaš tisto:
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!

(Ivan Cankar)

Slovenci enostavno nimamo zgodoviskega spomina, ker nismo nikoli imeli posameznikov, ki v našem imenu vodijo našo nacijo.

Zato vedno reagiramo hlapčevsko in kvizlinško.
Države, ki so že pred stoletji razvile državotvornost teh problemov nimajo.

Pri nas pa je drugače; če nekdo zmaga na "državnem prvenstvu" mu drugi ne priznajo zmage, ker so hlapci vsi enaki.
ZAto gre poraženec v tujino iskat gospodarja, se mu ponudi, da bo zanj opravljal kvizlinške posle v Sloveniji in upa, da bo skupaj s tem močnejšim "prijateljem" upokoril drugega hlapca, ki je zmagal na državnem prvenstvu. Zgodba se ponovi tako, da tudi državni prvak poišče "zaščito" in svoje hlapčevske storitve ponudi drugemu gospodarju iz tujine.

Enostavno očitno nimamo drugačnega zgodovinskega spomina in ta hlaščevska kvizlinška zgodba se ponavlja že stoletja v različnih pojavnih oblikah.
enkrat kot Avstrija ali SHS, drugič kot domobranci ali komunisti, tretjič kot prihvatizatorji skozi TEŠ ali njihovi nasprotniki, ki bi to skozi DUTB in privatizacijo bank...

Žalostno, ampak resnično. Kaj nam bo potem država?

BTW, nimam nič proti prodaji državnih podjetij, če bi enkrat bili v pravi bančni in transferni uniji. Potem lastništvo nima več takega pomena kot danes. Z evropskega vidika je potem situacija drugačna.
Danes pa gledamo samo novo etapo kolonizacije. Poceni bi radi pobrali samo najboljše premoženje, kjer bodo na hitro odpustili toliko zaposlenih, da bodo z dobički v nekaj letih pokrili investicijo, investirali pa nič. Gravy train, to zna vsaka budala.
Enako je bilo že v prvi fazi kolonizacije Latinske Amerike na primer. Zanimali so jih samo zlato in diamanti, kjer so jih našli so poklali domorodce in se stepli za plen, kjer tega niso našli (npr. Brazilija), jih sama zemlja ni zanimala. Saj niso iskali zemlje za poljedelstvo!

[brane]
> [fibonaci]
>
Pri nas pa je drugače; če nekdo zmaga na "državnem prvenstvu" mu drugi ne priznajo zmage, ker so hlapci vsi enaki.
ZAto gre poraženec v tujino iskat gospodarja, se mu ponudi, da bo zanj opravljal kvizlinške posle v Sloveniji in upa, da bo skupaj s tem močnejšim "prijateljem" upokoril drugega hlapca, ki je zmagal na državnem prvenstvu. Zgodba se ponovi tako, da tudi državni prvak poišče "zaščito" in svoje hlapčevske storitve ponudi drugemu gospodarju iz tujine.

O tem je dosti pisal že Trstenjak. Ker smo imeli gospodarje s severa, (oni so nam z nožem pod grlom tudi vsilili krščanstvo), smo do njih (Nemcev, Avstrijcev) razvili tak kolektivno podrejen hlapčevski odnos in občutek manjvrednosti. To je že v genih in Martin Krpan pove vse. Italijanov npr. nismo jemali preveč resno, svoje frustracije zaradi hlapčevanja Germanom, pa bi radi kompenzirali na Balkanu, kjer se imamo za večvredne od Balkancev.

Zdaj pa brez ideologije: prvič smo proti Germanom dobili nekaj samozavesti, ko smo šli iz cesarstva (Majestät, es ist zu spät) in drugič, ko smo jih premagali v NOB (in je veliki von Löhr podpisal kapitulacijo pred smrkavcem Dolničarjem). Če hočemo spet biti poslušni hlapci, moramo to pozabit in popljuvat ter se jim opravičit.

[TadejK]
> [FIN-311684]
> Lahko z malenkostmi, npr. če Mramorju uspe za 7% znižati stroške plač v javnem sektorju, naj ta “privarčevani” denar porabi za investicije npr. za energetsko obnovo šol, bolnišnic.

Pa se redko oglasim "v bran" JS, pa tudi vem, da je v njem veliko ekscesov, želim samo povedati, da je ta simplistični "naš največji problem so plače JS" zgrešen.

Višina plač v javnem sektorju mogoče res ni takšen problem, večji so problem na splošno plače tistih, ki nič ne delajo ali nič koristnega ne počnejo. V osje gnezdo je leta 2009 dregnil Borut Pahor, ki je na vrhu slovenskega gospodarstva leta 2009 povedal, da je adminitracija v Sloveniji preobsežna in da bi lahko v državni upravi delo prav tako dobro opravljali s pol manj zaposlenih:
»Jaz sem prepričan, da država, ki ima dva milijona ljudi, ne potrebuje več kot trideset tisoč uradnikov za to, da servisira tisto, kar je potrebno za njeno delo. Zlasti ker smo postali člani Evropske unije, in imamo del uradništva, dobro plačanega, tudi v Evropski uniji«

Da vendarle ne bi bilo dvoma, je premier svoje stališče še konkretno pojasnil, s številkami: »Še enkrat vam povem: če bi danes ta vlada postavljala aparat, administracijo za svoje normalno delovanje, dva milijona Slovencev in Slovenk ne potrebuje, po mojem sedem, osem tisoč ljudi v administraciji«...»Najprej, da kasneje ne pozabim, ker je tukaj tudi bivši predsednik vlade, me zanima, če se strinja z mano, da bi lahko oba kot šefa administracije delala s polovico zaposlenih ljudi? Jaz mislim, da ja. S polovico – če bi ostali samo tisti, ki delajo dobro in ki znajo, bi absolutno opravili delo. To vam povem takoj!«.

Dodamo, preveč jih je pa ne samo v javni upravi, imamo še šolstvo,vrtce, zdravstvo....in jih je potrebno odpustiti, po domače na borzo spraviti in naj iščejo delo v podjetništvu ali v gospodarstvu in nekaj koristnega počnejo. Premier je vendar generalni direktor javnega sektorja in ve kaj njegovi delavci počnejo na delu.

Pahorjevi izjavi na: ervinator.wordpress....ni-upravi/

Na televiziji na: ava.rtvslo.si/predva.../00:03:58/

Ja, ampak naš Pahor veliko stvari pove tako, kot tisti trenutek "začuti v želodcu".

Slovenija bo ob koncu 2010 izšla iz krize kot zmagovalka, tudi on s 3000 evri neto plače komajda preživi, oh kako čudovit dan, borili se bomo kot levi, spili bomo red bull, Irma a lahko dokončam Irma trenutek prosim ...

:)

[TadejK]
> [vrac]
> :-))) Seveda, tule je pa kar fejst zgrešil. To bi pomenilo skoraj 35% znižanje ostoječih cen. In ob 2% letni inflaciji v Nemčiji, bi se tam v 10 letih njihove cene povečale za 30%. Torej bi se v 10 letih po tem scenariju cene v Sloveniji napram Nemčiji morale prepoloviti, če prav razumem Tadejev izračun. Tega on sigurno ni mislil.

1. Mogoče ni tako mislil (pri Sinnu, Weidmannu in še kom se mi pogosto zdi, da govorijo drugače kot dejansko mislijo), ampak tako je rekel:

> www.economist.com/ne...ing-engine
> The ultimate aim of reforms, says Mr Sinn, is to lower prices in the south of the euro zone relative to those in the north, so as to reflect lower productivity. He reckons that would require German inflation of 5% for ten years, or a similar level of deflation in the south, or some combination of the two.


2. Ampak konkretno tukaj pa mislim, da je točno to mislil. Po njegovem imamo "tisti na jugu" dvakratnik plače, ki si jo zaslužimo, in da bi lahko preživeli s pol nižjo plačo, se nam morajo tudi cene osnovnih dobrin prepoloviti.

Seveda je problem, kdo s(m)o "tisti na jugu", kar sem v članku že izpostavil ...

... čuj, pa je toti WahnSinn povedal, komu bodo potem Nemci prodajali svoje visokotehnološke proizvode z visoko dodano vrednostjo, če bo polovici Evrope dal plače na pol ... khmm, ali pa bodo Nemci svoje visokotehnološke proizvode z visoko dodano vrednostjo totim www.finance.si/32475...n%20style= majstrom v Indijo začeli prodajat, ker so tam napovedali visoko rast BDP-ja, toti WahnSinn pa ne ve, da je od 48 centov na 96 centov sicer duplo, ampak za visokotehnološke proizvode z visoko dodano vrednostjo še vedno premalo ...

[TadejK]
Ja, ampak naš Pahor veliko stvari pove tako, kot tisti trenutek "začuti v želodcu".

Zakaj ni kot angleška kraljica, ki ne daje intervjujev...Pahor je igralec, dobro plačani igralec, če bi vsaj igral v nemem filmu. Veš, Angleška kraljica Elizabeta ne podpiše nobenega zakona, dokler ga povsem ne razume!!!

[tmatej]
Ko govoris o googlu bi te rad spomnil, da samo iz naslova DDV googlu ostane 22% (-drobiz) vec, od svojega celotnega prometa (kot bi ostalo njegovemu eventualnemu konkurentu v Sloveniji)

Google v sloveniji kar lepo placa 22% DDV, tako kot po celi evropi (vsepovsod lokalno stopnjo DDV), v ZDA pa lepo Sales Tax (za katerega je nekaj casa za cyber biznise veljala izjema, ne vem ce se).

Vem da to ni bistvo debate, ampak to napako glede placevanja davka dela veliko ljudi.

Kupis robo od amazona in bos lepo placal slovenski DDV, za kar ima Amazon tudi slovensko DDV stevilko, ce prav razumem.

[FIN-311684]
> [TadejK]
> Ja, ampak naš Pahor veliko stvari pove tako, kot tisti trenutek "začuti v želodcu".

Zakaj ni kot angleška kraljica, ki ne daje intervjujev...Pahor je igralec, dobro plačani igralec, če bi vsaj igral v nemem filmu. Veš, da Angleška kraljica Elizabeta ne podpiše nobenega zakona, dokler ga povsem ne razume!!!

... čuj, ampak če bi bila kraljica Elizabeta tudi naša kraljica, Slovenci ne bi imeli nobenega zakona, ker je zadnjič doktor prava Matevž Krivic lepo povedal, da on ljudem ne bo nič razlagal, ker so zakoni tako komplicirani, da jih samo pravniki lahko razumejo, pa še oni ne vsi enako ... khmm, pa so se vsi pravniki z doktorji prava na čelu strinjali z njim, ker noben ni nič protestiral, češ da to ni res ...