[menim]
Nemško zunanje ministrstvo je že leta 2001 izbralo operacijski sistem Linux in do leta 2005 zamenjalo precej programske opreme za odprtokodno, sedaj gredo nazaj na Windows, ker, kot pravijo, Linux ni upravičil pričakovanj o velikih finančnih prihrankih.

Več o tem: slo-tech.com/novice/t456482/0

www.h-online.com/ope...91122.html

[FIN-368181]
Če se ne motim, Gsrtner ocenjuje, da bo do leta 2015 velika večina današnjih aplikacij delovala kot storitve v oblaku.

4.bp.blogspot.com/_m...uting3.gif

Tisti, ki nam področje informatike ni tuje, vemo, da je kombinacija Windows (samo ne vista) + open office daleč najbolj ekonomična. In vse je legalno. Uporabniki, pa ne bodo niti opazili spremebe.

No, tole je pa odločitev nemškega zunanjega ministrstva:

www.h-online.com/ope...91122.html

Skratka, tudi če je open source, še ne pomeni, da je vedno tudi stroškovno učinkovito.

Glede dotičnega programa Open Office pa se mi porajajo dvomi, saj v bistvu samo zamenjaš multinacionalko (od Microsofta na Oracle).

Malo me skrbi, da je študijo delal isti IPMIT, ki je v prejšnji študiji ugotovil, da za javno upravo ni druge rešitve kot Microsoft in bi bilo vse drugo bistveno dražje.

Skrbi me pa tudi, da ima študija samo 60 strani! Če bi hotelo samo kakšno večje ministrstvo, kot so finance ali notranje zadeve narediti resno študijo takšne korenite spremembe IT sistema, bi ta zanesljivo obsegala nekaj 100 strani, ne pa 60.

Nič ni zastonj. Tudi odprta koda ne.
Velike jebe bodo imel.

[mao]
No, tole je pa odločitev nemškega zunanjega ministrstva:

www.h-online.com/ope...91122.html

Skratka, tudi če je open source, še ne pomeni, da je vedno tudi stroškovno učinkovito.

Glede dotičnega programa Open Office pa se mi porajajo dvomi, saj v bistvu samo zamenjaš multinacionalko (od Microsofta na Oracle).

A to, da te en stane 379 EUR samo zato da ga *smes* instalirati, drugi pa 0 EUR, pa nima nobene vloge?

Govorim seveda o uporabi na ravni administracije, pri opravilih za katera zna vso pomoc, ki je kadarkoli potrebna nuditi notranji informatik. Mislim, koliko % funkcionalnosti enega Offica pa uporablja administracija? 2%? 5%?

Ne spoznaš se kaj dosti na računalništvo kaj?

Do revolucije v oblaku je že prišlo. Spletni brskalnik je uporabniški vmesnik računalništva v oblaku, to je najbolj dostopna računalniška aplikacija. Dela tudi brez povezave na internet, dovolj je, da si se z internetom za trenutek povezal, pa si lahko kasneje ogleduješ sinhronizirane strani tudi brez interneta. Na podoben način delujejo tudi gostiteljski strežniki in podobno bo deloval Windows 8. Torej?

Storitve v oblaku, ki so že danes med najbolj priljubljenimi računalniškimi storitvami/aplikacijami so Facebook, Twitter, ki sodita med družabna omrežja, razne spletne storitve e-poštne Gmail in Hotmail, spletna mesta za deljenje slik Picaso in Flickr, predvajanje videov kot je YouTube, spletne pisarne, kot sta Google Docs in MS Office Web Apps, spletne dražbe kot je eBay, spletne konference, npr. MS Office Live Meeting, spletna telefonija Skype, spletna zaščita, pa še in še ...

Tale Ipmit pa res napiše tisto, kar hoče naročnik (enkrat je M$ zakon, drugič *UX). Pa saj ste to ugotovili že drugi.

Kako nagravžen naslov so dali članku. Novica, če je na tvojem zelniku zrasel, sram te bilo. Da bi vsaj napisali da Krebsovo usmeraj, če že mora bit politik v naslovu.

Prejušnji mesec mi je pahor zaračunal 150 evrov!!! (za elektriko, vodo, mestni plin itd...) al je bil Jankovič?

Pa pahor me je ustavil na cesti in zahteval vozniško in prometno... al je bla Kresalova? Mislim, dajte no...

BC, kaj pa če bi meli na javni upravi ločeno, tako da bi en mali odstotek zaposelnih imel pač celotno office opremo, ostali pa pač windowse in to odprtokodno pizdarijo gor? Se dokumenti med odprtokodnimi programi in office-om komot prevajajo, ali je vsako čist za sebe država? (nimam pojma)

Za samo 13.700 € je IPMIT naredil študijo!?

Še to za računalniško nepismene forumaše tipa bc123a in minusarje; v oblak se seli tudi odprta koda!

V Sloveniji je že kar nekaj mladih podjetnikov, ki služijo z obdelavo raznih podatkov podjetij v oblaku.

Sicer pa je problem v tem, ker ima javna uprava izdelane razne svoje aplikacije za baze podatkov in njihovo obdelavo, ki so zastarele, nepregledne, nerodne, pomanjkljive, nedodelane, počasne in v klasični povezavi velikokrat nedostopne, ker so preobremenjene.

Povprašaj malo na davčni, socialni in drugod, kolikokrat se jim sesuvajo sistemi.

Za učinkovito delovanje javne uprave bi bilo nujno, da so sistemi med seboj povezani, pa žal niso. Zato pa birokrati od nas lahko vsakokrat zahtevajo nov dokument ali potrdilo za nekaj, kar bi v dobi računalništva moralo nujno biti povezljivo in sinhronizirano. Sistem kot ga imamo, pa omogoča še večje izigravanje zakonov, kot ga bi že itak imeli brez tega.

[Pia]
Ne spoznaš se kaj dosti na računalništvo kaj?

Do revolucije v oblaku je že prišlo. Spletni brskalnik je uporabniški vmesnik računalništva v oblaku, to je najbolj dostopna računalniška aplikacija. Dela tudi brez povezave na internet, dovolj je, da si se z internetom za trenutek povezal, pa si lahko kasneje ogleduješ sinhronizirane strani tudi brez interneta. Na podoben način delujejo tudi gostiteljski strežniki in podobno bo deloval Windows 8. Torej?

Storitve v oblaku, ki so že danes med najbolj priljubljenimi računalniškimi storitvami/aplikacijami so Facebook, Twitter, ki sodita med družabna omrežja, razne spletne storitve e-poštne Gmail in Hotmail, spletna mesta za deljenje in obdelavo slik Picasso in Flickr, predvajanje videov kot je YouTube, spletne pisarne, kot sta Google Docs in MS Office Web Apps, spletne dražbe kot je eBay, spletne konference, npr. MS Office Live Meeting, spletna telefonija Skype, spletna zaščita, pa še in še ...

[bc123a]
> [orantem]
> Tole je zelo bebasto. Do leta 2015 t.i. namizne programske opreme praktično ne bo več. Večina se bo preselila na "thin client" in servise v oblaku.

Aja? No way.

Trenutno, 22.2.2011 ob 22:50 iz siola ne dela polovica sajtov izven slovenije. Packet loss je tam 30-40%, kar pomeni da se ne da niti surfati normalno, kaksen html pride dol, naslednji pa spet timeouta...

Google docs je krasen za nekatera opravila, ampak hej, microsoft word in open office pa delata tudi tam in takrat, ko interneta ni!

Availability is not in the vocabulary of cloud evangelists, čeprav menijo, da ravno cloud to vprašanje praktično eliminira. Še manj pa trzajo na vprašanja skladnosti z zakonodajo, varstva osebnih podatkov, izhodne strategije / zagotovitev neprekinjenega delovanja ob zamenjavi ponudnika storitev, ipd.

Vsaj za potrebe podpore temeljnih poslovnih procesov organizacij je cloud bad, m'kay?

Nekaj preprostih (naključnih) misli:

1) Produktivnost v informatiki je rezultat orodij in domiselnosti uporabnikov. Tega se ne da meriti z "stroški na licenco", ker le ti ne morejo izmeriti tega, ko cela pisarna deluje na treh dobro zastavljenih Excel tabelah, polnih makrov, ki se zanašajo na tehnologije, ki jih nova tehnologija ne bo podprla,

2) Poglobljeno znanje enega programa enega uporabnika pogosto elegantno reši zelo zoprne pisarniške težave, zamenjaj program in to vsaj začasno izgubiš,

3) Računalništva v oblaku v celih panogah preprosto ne bo, pozabite na to v zdravstveni panogi, pozabite na to v finančni panogi; tam kjer so osebni podatki, finančni podatki, zdravstveni podatki - se nič ne bo nikamor selilo, še najmanj izven omrežja podjetja,

4) Študija je piece of crap, ki se sploh ne ukvarja z razmerami znotraj javne uprave, ampak nabija, kaj so storili drugi (pozicija: sem zagovornik odprte kode in aktivno sodelujem pri njenem ustvarjanju!),

5) Menjati temeljna orodja v celotni javni upravi zaradi prihrankov pri stroških je idiotizem brez primere, takšno stvar se menja poljsko (t.j. na bojnem polju), ne pa iz slonokoščenih stolpov za 100.000 uporabnikov, geez, kje imate pamet ljudje, to je tiste vrste menedžment, ki nikoli ni sedel v pisarni in ne razume problemov, ki tam so; še manj pa tiste, ki jih povzroča. Tu bi preprosto morali imeti zadnjo besedo področni vodje, ki probleme najbolj poznajo in lahko direktno komunicirajo s terenci.

6) Odprta koda kot koncept je odličen in uporaben, cloud kot koncept je odličen in uporaben; oboje kot religija, še posebej svetovalcev ali menedžmenta, ki ne ve, v katerih problemih uporabiti kladivo in v katerih klešče pa je enako škodljivo, kot vse dosedanje srebrne krogle - RIP, EDI, CRM, YNI (you name it).

Če bi Pahor to idejo sprejel, bi v najboljšem primeru odpadli photo opi z Obamo, v najslabšem pa bi Slovenija prišla na seznam terorističnih držav

www.theregister.co.u...ism_study/

www.windowsitpro.com...tware.aspx


Nevarna reč, tale Linux!

desktoplinuxreviews....mietux.png

[orantem]
Tole je prav za debato. Jaz vseeno stavim da bo do leta 2015 velika večina firm v razvitem svetu brez namiznih officeov in podobne programske opreme. Ti očitno staviš drugače. Lahko bi se srečala na tem forumu čez 4 leta pa pogledava kakšno je stanje.

Sprejmem stavo. Tega filma ne boš videl. Za preselitev tisočev odjemalcev standardnih aplikacij, kot je M$ Office, na spletne storitve ali terminalske strežnike, bi zahtevalo enormno investicijo v zaledni HW. Se ne splača. Drugo je, če bi res kakšna organizacija šla na eDocs ali Open/LibreOffice, samo tu imaš vprašanje interchangeabilityja dokumentov z drugimi organizacijami, integracijo Office s SPS/Exchange, nečimrnost uporabnikov, ki si stežka pustijo vzeti lokalni kampjuting, ipd. itd.

Ne trdim pa, da bo tako vedno, samo časovni razpon bo precej daljši. In še: inf. sistemi bodo že šli v lokalni cloud, najverjetneje pa ne v outsourcing. Razen start-up firme, ki bodo želele globalno prisotnost za sprejemljivo ceno.

[orantem]
Tole je zelo bebasto. Do leta 2015 t.i. namizne programske opreme praktično ne bo več. Večina se bo preselila na "thin client" in servise v oblaku.

Fat client/Thin client je stvar mode, ki se menja na cca 5 let. Perceived obsolesence pač, moda, podobno kot visoke/nizke/debele/tanke pete na ženskih čevljih.

thedailywtf.com/Arti...dmill.aspx

[dronyx]
Malo me skrbi, da je študijo delal isti IPMIT, ki je v prejšnji študiji ugotovil, da za javno upravo ni druge rešitve kot Microsoft in bi bilo vse drugo bistveno dražje.

Skrbi me pa tudi, da ima študija samo 60 strani! Če bi hotelo samo kakšno večje ministrstvo, kot so finance ali notranje zadeve narediti resno študijo takšne korenite spremembe IT sistema, bi ta zanesljivo obsegala nekaj 100 strani, ne pa 60.

Ni problem v številu strani, ampak vsebini. Veliko pišejo o tujih izkušnjah in te uporabijo kot primer, kako bi se morali lotiti prehoda. Nič pa o poslovni upravičenosti (za katero sicer verjamem, da obstaja), tveganjih, povezanih s prehodom, akcijskem načrtu obvladovanja teh tveganj, ipd. Bere se pravzaprav kot diplomsko delo družboslovca, katerega edina izkušnja z informatiko je šraufanje domačega PCja.

[NemirniTujec]
BC, kaj pa če bi meli na javni upravi ločeno, tako da bi en mali odstotek zaposelnih imel pač celotno office opremo, ostali pa pač windowse in to odprtokodno pizdarijo gor? Se dokumenti med odprtokodnimi programi in office-om komot prevajajo, ali je vsako čist za sebe država? (nimam pojma)

Seveda se naceloma med sabo komot prevajajo, in fajn bi bilo recimo da se tudi vzpostavijo doloceni standardi izmenjave dokumentov... ne pa da zacne ena tajnica ki je prva dobila Office 2007 okrog posiljati .docx dokumente, ki jih nihce ne more odpirati, sama je pa totally clueless, kaj pocne...

verjetno bi se dalo javni sektor lepo razdeliti v nekaj razredov opreme, recimo kategorija A, ki je verjetno dalec najstevilcnejsa, bi lahko imela najcenejse windowse + kompletni openoffice + ostalo opensource opremo. Ostale klase pa glede na svojo specialnost.

Operacijskega sistema pa jaz ne bi zamenjeval, se res res ne splaca. In ce osnovna licenca za office stane 375 EUR, je licenca za windows precej cenejsa, prehod med operacijskimi sistemi pa izjemno zajebana zadeva.

[Pia]
Ne spoznaš se kaj dosti na računalništvo kaj?

Do revolucije v oblaku je že prišlo. Spletni brskalnik je uporabniški vmesnik računalništva v oblaku, to je najbolj dostopna računalniška aplikacija. Dela tudi brez povezave na internet, dovolj je, da si se z internetom za trenutek povezal, pa si lahko kasneje ogleduješ sinhronizirane strani tudi brez interneta. Na podoben način delujejo tudi gostiteljski strežniki in podobno bo deloval Windows 8. Torej?

Storitve v oblaku, ki so že danes med najbolj priljubljenimi računalniškimi storitvami/aplikacijami so Facebook, Twitter, ki sodita med družabna omrežja, razne spletne storitve e-poštne Gmail in Hotmail, spletna mesta za deljenje slik Picaso in Flickr, predvajanje videov kot je YouTube, spletne pisarne, kot sta Google Docs in MS Office Web Apps, spletne dražbe kot je eBay, spletne konference, npr. MS Office Live Meeting, spletna telefonija Skype, spletna zaščita, pa še in še ...

Hahahaha, ti pa si slika. Bisija obtožuješ nepoznavanja "računalništva", potem pa se direktno zblamiraš. Od vseh teh silnih aplikacij, ki si jih navedla, mi prosim povej, katera izmed njih podpira katerikoli temeljni poslovni proces katerekoli organizacije? Katera od teh sistematično zbira osebne podatke zaposlencev, strank ali drugih fizičnih oseb? Če ti navedem kratice CobiT, ISO2700x, COSO, boš verjetno buljila v ekran, kaj? No, draga Pia, obvladovanje informacijske funkcije (vodenje IT za kvazistrokovnjake) se začne ravno pri teh in podobnih pojmih. Pa tole so samo osnove. Sedi, negativno.

PS: ne da je cloud neuporabna zadeva, vendar ima tako veliko inherentnih omejitev in s seboj prinaša tako veliko tveganj, povezanih z inf. varnostjo in zagotavljanja neprekinjenega delovanja, da ga je smiselno uporabljati premišljeno in točno za določene namene.

Kaksni so najbolj obicajni vzroki za zahtevo po supportu glede Microsoft produktov?

Kot je že povedal kar nekaj dejstev, naj za tiste top IT strokovnjake, povem še to da IT ni smao Word in Exce, to je še najmanj pa tudi ne Windows ali Linux, to je približno tako kot v prometu cesta. Obvladovanje dobrih ITrešitev ni stvar 1, 2 ali 3 leta, procesi izgradnje in uvedbe dobrih sistemov se tam šele začnejo, lahko pa bi razmislili na tistih področjih, kjer praktično delaljo z nekimi predpotopnimi skorpucali, kot je naprimer DURS in razno razne manjše službe, kjer imajo IT rešitve, ki jih je naredil eden od znancev tam zaposlenih. Glede na možnosti sodbnih IT orodij pa oba okolja lahko delujeta vzajemno in brez problemov. In zakonec, je potrebno povedati še to ,da odprtokodni programi ne pomenijo da so brezplačni, pomeni samo to da je koda prosto dostopna in jo vsakdo lahko uporabi...kar pa je v resnici samo stvar avtorskih pravic, ali res kdo misli da je kater od programerjev pripravljen pisati program samo za to da ga piše, ja seveda včasih že, toliko časa, dokler ni potrebno plačati računov.

Pa jaz (niti ni)sem hardcore i/t, pa je Microsoft najbolj hvalezna platforma. Office uporabljam v celoti, pa se kaksen Visio, Visual Studio itd. Vse je polno licencno. Tudi najvec strank je za Windows, ker je to pac trotl-ziher povecini. Open office je too risky, nimas koga za moda stiskat, ko (ce) zagosti situacija.

[tstih]
> [FIN-368181]
> Če se ne motim, Gsrtner ocenjuje, da bo do leta 2015 velika večina današnjih aplikacij delovala kot storitve v oblaku.

4.bp.blogspot.com/_m...uting3.gif

:))

Tudi meni je všeč Open Office, čeprav ni tako preprosto. Uporabljam oba in rešila sem se Viste (hvala bogu!). Večinoma Open Office zahteva od uporabnika več znanja kot Windows. Pri prehajanju iz Open Office na Windows se podirajo nastavitve strani dokumentov, kar utegne biti moteče. Tako, da ni vse tako enostavno, kot se zdi.
Ampak študija je to gotovo predvidela.

NIsem brala cele raziskave, ampak, če prav razumem, se tale odstavek na str. 3 (uvod)

V Nemčiji sicer nimajo nacionalne politike glede OKPO, vendar je opaziti močno podporo in
spodbujanje uporabe OKPO s strani vlade. Objavili so številne vodnike in priporočila glede
uvedbe in uporabe OKPO v javni upravi, ključno prednost pa vidijo v znižanju stroškov.

ne ujema z novico, da so si Nemci premislili glede odprtokodnega sistema...

O odprti kodi je že že bilo govora pred 10 timi leti. Volje za to pa ni. Le zakaj ne?

[rename]
Se pa strinjam z bc123: Windows xp ali 7 + open office bi pomenil optimalno kombinacijo in verjetno velik prihranek na licencah, ki jih plačujejo za pisalne stroje .

krasna formulacija ;)

Eno povsem preprosto dejstvo, pa naj si vsak misli, kar si hoče:

Oracle (lastnik produkta Open Office - zastonjski je OpenOffice.org, kar ni isto) interno uporablja MS Office. In Windows.

[rename]
Se pa strinjam z bc123: Windows xp ali 7 + open office bi pomenil optimalno kombinacijo in verjetno velik prihranek na licencah, ki jih plačujejo za pisalne stroje.

There's your problem. Če neandrtualcu daš parni stroj, ga bo uporabljal zato, da mu ne bo treba na roke sukati palčk, da bo zanetil ogenj.