42 min
Gradnja hitre ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug na 3. razvojni osi sever (Oglas)
42 min
Hitra rast števila kibernetskih napadov na mobilne telefone – kako jih zaščititi
47 min
Ste izpeljali odličen B2B e-commerce projekt? Prav vas iščemo!
1 ura
Subvencije za energente: podjetja bi lahko še dolgo čakala na polno izplačilo
2 uri
Quercus: S popolnim vinom za žar lahko v nagradni igri osvojite – žar! (Oglas)
2 uri
Vino tedna: Gevrey-chambertin 1er cru 2019, Joseph Drouhin
2 uri
Vinska klet Metlika ima novo blagovno znamko Jurius
4 ure
(Intervju) Saška Rihtaršič, Danfoss: Vsa Evropa bi se lahko ogrevala z odpadno toploto iz industrije 2
7 ur
Škrabec, Petrič in Južna spet slavijo 1
7 ur
Chris Barton, britanski komisar za trgovino: Uporabite nas. Smo odlična odskočna deska do največjih trgov
13 ur
BMW v najdaljšem slovenskem predoru razkril kupejevskega X2 in največjega minija
13 ur
Električni avtobusi, vodikova centrala in polnilnice v Kranju 5
14 ur
Najbolj brani članki danes
14 ur
Kibernetska varnost postaja glavno poslovno tveganje. Zakaj? (PRO)
15 ur
Tako Gruntek raste z dostavo zelenjave od njive do mize
15 ur
JEK 2: jedrska resolucija v državni zbor po hitrem postopku 3
16 ur
Nepremičninska strokovnjaka o dogajanju v Evropi in Sloveniji
17 ur
Kia EV9 je svetovni avto leta 2024, med zmagovalci še BMW 5, volvo EX30, ioniq 5 N in toyota prius 5
18 ur
Henrik Fisker: v službi oblikoval izjemne avtomobile, kot podjetnik pa že drugič pred bankrotom 5
18 ur
V Poljanski dolini protestno zaprli cesto Gorenja vas-Hotavlje

Izbrani forum: Moje finance

Izbrana tema: Odgovor g.Pahorju

Strani: 1

anon-458731 sporočil: 1
[#2698007] 16.02.18 17:03
Odgovori   +    2
G. Pahor,
Naj začnem, kot ste začeli vi:
»špekulírati -am nedov. (ȋ) … 2. nav. ekspr. preračunljivo ravnati v upanju na dobiček, uspeh: špekulirali so, kaj vse bodo pridobili s prodajo hiše / špekuliral je na njeno pomoč«

»špekulánt in špekulànt -ánta m, im. mn. tudi špekulántje (ā á; ȁ á) nav. ekspr. kdor špekulira: biti špekulant; z nakupom zemljišč so špekulanti spet obogateli; …«
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika, ZRC SAZU, 2000

Tukaj namreč naredite glavno napako, ki jo kot mantro potem ponavljate vi in še nekateri »vrhunski« ekonomisti. Če bi si prebrali kar vam pišem jaz in tudi drugi, če bi pogledali podatke na bankah, če bi preverili recimo na ZPS, če bi…… no pa niste. Ker, če vendarle bi potem bi videli, da je 95% teh nepremičnin bilo kupljenih za rešitev lastnega stanovanjskega problema in ne kot investicija za prodajo v prihodnosti. V teh 95% je šlo za življenjski nakup in ne trgovanje. Zato naši krediti ne izpolnjujejo opisov, kot jih navaja SSKJ seveda pa verjamem, da boste to še naprej trdili, ker pač ne ločite špekulacij od nakupa. Zato kreditojemalce ta označba moti, ker je zavajajoča in žaljiva.
Da sem pismo javno objavil je logično, ker sem vam povedal, da je za tem pismom več ljudi in je to edina logična pot, da se jih obvesti. Vaše ime, priimek in mail pa so javno objavljeni na spletni strani univerze in torej dostopni vsakomur. Če je kdo po tem, ko je prebral vaš odgovor čutil neizmerno željo in potrebo, da vam kaj sporoči, je to bila njegova volja.
Prav tako vam kot kaže ni jasno kaj je pojasnilna dolžnost, ki so jo imele banke. Ni vam jasno, da če BS in zakon zahteva, da je potrebno kreditojemalcu prenesti VSE relevantne informacije, da se lahko preudarno odloči, da to pomeni nič manj in nič več kot VSE. Ne eno, ne pet ampak vse informacije, s katerimi so banke razpolagale. Če so banke imele vsa opozorila o smeri gibanja CHF, če so banke imele izračune kako se bodo DVIGNILI obroki, če so banke imele že od leta 2006 naprej obiske kreditojemalcev, ki so želeli konverzijo teh kreditov in jim to pod pretvezo, da so še vedno super ugodni odsvetovale pa kljub temu te kredite še naprej oglaševale in tržile kot super ugodne potem lahko z gotovostjo trdimo, da svoje pojasnilne dolžnosti niso opravile, so torej kršile tako zakonodajo kot neposredna navodila BS. Vprašajte se zakaj so se konec 2008 znebile zunanjih dolgov v CHF v celoti (razen NLB) kreditojemalce pa niso obvestile, da bi bilo to pametno ampak jih še naprej odvračale od »konverzij« (pokritja z novim kreditom).
Banke bi morale posredovati informacijo iz opozoril BS, morale bi posredovati dejanski predviden dvig, ker so imele te številke na voljo, morale bi, po zakonu pa niso.
Če je v tej zgodbi kdo špekuliral so to bile banke. Pa tega seveda ne trdim jaz, to s pravnomočnimi sodbami trdijo:
-sodišče EU
-sodišče v Nemčiji (za pravno osebo)
-sodišče v Španiji
-sodišče v Romuniji
-sodišče v Franciji
-sodišče na Hrvaškem
-sodišče v Srbiji
-sodišče v Sloveniji
-v nekaterih državah banke kar same (in gredo v dejansko konverzijo)
Pa še kje kar sem morda pozabil navest.
A ste ujeli bistvo, da to ni moja trditev ali trditev drugih kreditojemalcev? A so vsi ti sodniki nesposobni in ne znajo ustrezno presojat? A vi pa ste ustrezno usposobljeni, da presojate? In to brez, da sploh pogledate dokumentacijo, pogodbe itd?

Lepo, da ste me povabili na predavanje ampak veste, ko berem vaša pisma ugotavljam, da bi se morali vi sami udeležit kakšnega osvežilnega seminarja iz prava, ker vam tole ne gre najbolje in, da mi pravzaprav nimate kaj ponudit. Takšna ekonomija, ki se povzdiguje nad pravo mi namreč niti najmanj ne diši sem namreč pošten in ne morem funkcionirat s takšnimi izhodišči, kot jih vi učite. Zadnjič ste v odgovoru citirali rimsko pravo pa ste pozabili (slučajno ali namerno ne bom sodil) na "ignorantia iuris nocet" oziroma »neupoštevanje zakona škoduje«. Kdo v tem poslu po vašem cenjenem mnenju ni upošteval zakona? Jaz ali banka? Naj vam namignem, jaz sem naredil vse kar se je od mene pričakovalo, vse kar je od mene zahteval katerikoli zakon. Spoštoval sem vse do zadnje vejice in pike. Pa banka? Kdo po tem takem je odgovoren za situacijo, kdo je tisti, ki mora nositi odgovornost? Če ste menja, da sem kljub temu jaz ali katerikoli drug kreditojemalec kršil kak zakon, ker sem/je šel v banko po kredit mi prosim pokažite katerega. Jaz nisem pravnik vi pa ste prepričani, da zakone obvladate in vam torej to ne bo problem pokazat.

Pišete :«.. Tečaj med frankom in evrom je bil že vsaj desetletje relativno stabilen med 1,45 in 1,65 franka za evro in se je v zadnjih letih celo nekoliko dvigal, zato so lahko banke na podlagi razmeroma dolge časovne vrste povsem korektno komunicirale, da je nihanje tečaja majhno, od dva do pet odstotkov…«
Kar točno kaže omejeno razmišljanje bank, ki ga vi nadaljujete.. večina teh kreditov je bila 20..30 let in edino relevantno je izvest primerjavo z dolžinsko enakim obdobjem. Ampak veste kaj tudi v brošuri leta 2008 je BS izbrala obdobje »stabilnega« razmerja. Kot kaže to učite na univerzi, prikazovat prilagojene podatke. BS je to seveda storila zavestno, da se ni povzročila panika med kreditojemalci, ker če bi napisali, da se v 30 letih moč CHF poveča za cca 2,5x potem bi bila panika neizmerna.
Govorite, da je panika nastala šele 2015 kar je seveda res vendar to ne pomeni, da se kreditojemalci niso na banke obrnili že prej. Prvi že konec 2006 in 2007. Kot sem že napisal v enem izmed svojih pisem pa banke do 2015 s kreditojemalci niso komunicirale o vrednosti glavnice v EUR zato se marsikdo do tega trenutka sploh ni zavedal kako velik je problem, koliko je sploh banki dolžan, KER MU BANKA TEGA PODATKA NI NIKJER POKAZALA. Večina teh kreditov se je najemala pri razmerju med 1.55 …1.65 tako, da vam kot vrhunskemu ekonomistu verjetno ni težko izračunat kaj se je dogajalo z glavnico in koliko je znašala pred januarjem 2015 se pravi pred sprostitvijo tečaja.
Tudi za slednjo so banke imele informacije, da je začasna in simulacije, da bo frank poskočil po sprostitvi. Niso pa vedele točno kdaj sprostitev bo in kakšen bo skok. Pa mislite, da so o tem komunicirale s komitenti? Če slučajno ne veste zakonodaja in navodila BS zavezujejo banko, da spremlja in ustrezno informira kreditojemalca VES čas pogodbe. Naj vam namignem, banke niso komunicirale. So sicer vmes nekatere poizkušale (pa brez pretiranega truda) kontaktirat komitente vse pa ne.
Vaša primerjava z avtomobilom in ceno goriva je seveda spet čisto ekonomska, žal pa popolnoma zgrešena in nepovezana s problemom, ker problem ni nihanje, kar vi vseskozi omenjate ampak dejstvo, da je ponudnik vedel, da bo šla situacija z bistveno, bistveno, bistveno večjo verjetnostjo v eno smer, v smer škode za kreditojemalca, pa tega ni prenesel kreditojemalcu. In preden začnete, da bi bili tiho, če bi šlo v drugo smer naj vas informiram, da druga smer ni možna, ker imajo čisto vse banke varovalko, da lahko v takem primeru pogodbe prekinejo enostransko. Na to je opozorila tudi BS, ko piše, da so banke vse rizike prenesle na kreditojemalce. Mimogrede, ker ste poznavalec zakonov, zagotovo veste, da izrazita neenakost tveganj po zakonu ni dopustna in je prav tako lahko osnova za ničnost.
Če se primerjavi z avtomobili ne morete izogniti potem lahko enačite VW in njegovo vedenje, da avtomobili ne ustrezajo napisanemu. Ta dva primera sta identična. In tam vam je kristalno jasno, da mora VW odgovarjat, sploh ni dileme in niti na »kraj pameti« vam ne pade, da bi moral karkoli plačat kupec vozila. Nobene dileme ni, da mora VW pokriti predelave avtomobilov, in da mora plačati odškodnine. A veste, da so odškodnine določene v višini vrednosti vozila? Veste zakaj? Zato, ker zaradi narave pogodbe ni možno izvest ničnosti pogodbe zato se je določila pogodbena kazen za nepoštenega ponudnika. Dajte zdaj še enkrat tiste člene o ničnosti v zakonu o obligacijskih razmerjih prebrati.
Sodišče je s svojo odločitvijo določilo, da je nedopustno zavajati in lagati, ker vsi dokazi pač jasno kažejo, da se je to počelo. To je vse. Ko je to določilo je sledilo zakonu in določilo tako, kot je edino možno. No v resnici bi lahko za banko bilo še slabše in jo je slednja še dobro odnesla. Seveda pa ima banka vedno možnost posredovati dokaze, da je ustrezno prenesla VSE informacije v skladu z zakonodajo in takrat pogodba ni vprašljiva. Tako je določilo tudi sodišče EU.
Vas pa moram tudi pohvaliti, ker na koncu vendarle razmišljate, da »Zaupajte trdni valuti« ni ravno obvestilo o rizikih morate le še razumeti in prejeti kot dejstvo, da smo na banko vsi po vrsti prišli po EUR in ne po CHF zato seveda ni nihče povprašal po Venezulskem bolivarju ali dinarju. CHF so ponudile banke kot EKVIVALENTNO, enako varno alternativo.
Ob vašem »Ali ni nihče pomisli, da se je pri odločitvah v višini nekaj letnih plač in trajanju 20 ali 30 let morda pametno pozanimati malce širše in ne slepo verjeti prvemu bančnemu referentu?« pa se moramo vprašati kaj so banke? A so igralnice ali pa bi naj bile zaupanja vredne, strokovne ustanove? Naj vas vprašam, a vi ko greste k zdravniku se pozanimate prej v detajle kako postopek poteka? Ali pa, ko kupujete NOV avto vzamete mehanika zraven? In mogoče zaključimo še z avtomobili… Katerega kupite, če sta vam dva predstavljena kot identična, cenejšega ali dražjega?

Pa lep dan vam želim g. Pahor!

Strani: 1