Rast na osnovi zadolževanja je pričakovana, padec pa bo zato toliko bolj boleč.

[]
Rast na osnovi zadolževanja je pričakovana, padec pa bo zato toliko bolj boleč.

Rast gre malo dol, malo gor v bistvu pa dol.

Pazi, ker potem pride iz grma Črt in ti pojasni, da pa je sicer Slovenija povprečno delala v tem obdobju primarni presežek.

Finančna statistika je včasih čudna, muhasta gospa. Gospa, ki je tam nekje v prvi polovici menopavze, ko jo nenapovedano dajejo valunge in fašeš eno okrog uh, če ne pritisneš na pravo tipko (na tipkovnici s 120 tipkami).

Sicer pa: Slo gopodarstvo je zdravo, javne finance so pa na majavih temeljih. Zame je pomembno ono prvo, ker kaže, da so se slovenski podjetniki nekaj naučili iz prejšnje krize in sedaj, leto in pol do dve pred novo krizo, menijo, da (je) manj je več ter da državi in bankam ni zaupati.

Pa še Šarec pravi, da če se bo preveč odmaknil od zlatega fiskalnega pravila, da bo šel domov. No, to pa je ono drugo, kar sem želel slišati.

news.thomasnet.com/f...-big-thing

[]
Pazi, ker potem pride iz grma Črt in ti pojasni, da pa je sicer Slovenija povprečno delala v tem obdobju primarni presežek.

Žal, ne bo potegnilo, Črt ko je ugotovil, da moje znanje presega njegovo me ignorira...Se hecam, Črt je posebna oseba z velikim znanjem in kot neprijavljen prebiram Črta ter ugotavljam, da se pri komentarjih strogo koncentrira na temo, jaz tega v določenem času nisem razumel in sem kar tolkel po srbskem reku "što na umu to na drumu".

[]
Pazi, ker potem pride iz grma Črt in ti pojasni, da pa je sicer Slovenija povprečno delala v tem obdobju primarni presežek.

si vmes ze ugotovil, kaj je primarni presezek? to je dobro.

in ja, slovenija ima primarni presezek :) to zadnja tri leta, lani pa je bil povrh tega tudi "navadni" presezek, torej z upostevanjem servisiranja dolga.

Še zmeraj ali pa vedno ostaja odprto vprašanje, kaj je država financirala s t.i. tekočim sekundarnim primanjkljajem (ekonomsko: glavnico in obrestmi). (No, sem si pojem izmislil)

Ali je naložila v kaj pametnega in dolgoročno učinkovitega ali pa je izposojeni denar zapravila za nedonosno rabo.

V Slo smo npr. vlagali ta denar precej v banke, avtoceste in železnice. Od tu dalje se začne razprava ali smo jih dovolj racionalno. AC so donosne, železnice manj, ampak nekaj nosijo, banke pa?
NKBM in NLB kažeta na slab return (četudi upoštevamo nekaj malega pozitivnega izplena na DUTB). Why?

[]
Še zmeraj ali pa vedno ostaja odprto vprašanje, kaj je država financirala s t.i. tekočim sekundarnim primanjkljajem (ekonomsko: glavnico in obrestmi). (No, sem si pojem izmislil)

Ali je naložila v kaj pametnega in dolgoročno učinkovitega ali pa je izposojeni denar zapravila za nedonosno rabo.

predstavljaj si, da imas hisno bilanco. ker to je popularna podoba, ceprav seveda ni enaka kot bilanca drzave, ki ima monetarno suverenost. no, italija in slovenija je trenutno nimata, tak da okej.

kot prihodke imas placo, pa neke dividende in najemnine in neke najete kredite.

kot izdatke pa...

(zdaj sem hotel napisat tisto klasiko: v zivljenju sem pol denarja dal za zenske, pijaco in karte, drugo sem pa brez veze zagonil :)

... kot izdatke pa solanje otrok, za avto, za hrano, za nakup stanovanja za oddajo, za kino...

in zdaj - katere prihodke si porabil za katere izdatke? tezko reces, ker denar nic ne vprasa, iz katere vrece je prisel. nimas "evrov iz place" in "evrov iz kredita", oboje so evri in oboje se enako uporablja na strani izdatkov.

tako da se je mogoce boljse pogovarjati o strukturi izdatkov, ker to je na koncu tisto, v cemer bos iskal, kaj se ti zdi pametno in kaj ne, je tako?

proracune za nazaj in malo naprej imas tu: www.mf.gov.si/si/del..._proracun/

kaj tu po moje zlasti vidimo?

- to je na splosno fajn vsake toliko casa pogledati, sploh ko zacne kdo iz politike mahati z "spremenili bomo X in na nacin prihranili Y", potem pa gres gledat, kaksen je sploh relativni pomen tistega Y - napram masi proracuna in napram problemom Z, ki jih bo to naredilo v praksi.

- nadalje tu iz kategorizacije obrestnih odhodkov vidis, da je vecina dolga "v domacih rokah", kar bo morda en dan zanimivo (tu se dotikava nazaj italije).

- potem vidimo, da je transferjev "posameznikom in gospodinjstvom" priblizno toliko kot mase plac v javni upravi.

- da gre se vedno cca 1,3 mrd za zpiz (in se vec za razne javne zavode).

- da so investicije precej majhen del proracuna.

to tam pise.

to, kaj je, kot ti pravis, pametno in dolgorocno koristno - tu pa prehajamo iz racunovodstva v politiko, ker je to stvar posameznikove ocene in interpretacije.

na primer:

- nekdo bi rekel, da je super, da se gradi cim vec cest, ker je to izboljsevanje infrastrukture in koristno za vse; drugi pa bi rekel jebala te infrastruktura, to ni nic drugega kot nabijanje tock za zupane iz kroga simpatizerjev in vse je preplacano. oba lahko imata prav.

- nekdo bi rekel, da je prav, da se daje 1,3 mrd za zpiz, ker morajo tudi upokojenci ziveti in biti potrosniki; drugi pa, da so ze sedanje penzije, kakrsnekoli so, aktuarsko nezasluzene in stvar prevelike velikodusnosti za politicno kupovanje socialnega miru. oba lahko imata prav.

- nekdo bi rekel, da je prav, da so debeli transferji za druzine, ker mora biti aktivna druzinska politika in ce pomagamo sestavit konec s koncem, bo vec otrok in v bolj urejenih razmerah; drugi pa, da ce tistim, ki kazejo, da imajo prazne zepe, podaris denar, to pomeni, da direktno stimuliras rast kazanja praznih zepov. oba lahko imata prav.

tako da po mojem prepricanju zal ni takega odgovora na tvoje vprasanje, da bi lahko rekel "to je to - objektivno dejstvo". vedno lahko dobis nek "ampak". in verjetno bos v praksi opazil, da se mnenja o tem, a je vse v kurcu ali vse super, precej ravnajo po barvi politicne majice posameznika.

se zlasti lepo se jo vidi, ce clovek po letih konjunkture in izboljsevanja kazalcev se vedno razlaga, da je vse v kurcu (ker ne vladajo nasi) - ali pa obratno, ce po letih upadanja se vedno pravi, da saj je vse kul (samo da so nasi).

in potem smo tu se vsegliharji (nerad govorim v prvi osebi mnozine, ampak pac osebno vem za vsaj tri, hvalabogu).

osebno bi od oblasti - in to vseh, ker tega po mojem vtisu doslej ni znala nobena - zelel videti predvsem kontraciklicno davcno-gospodarsko politiko, torej bremzanje v casih, ki so ze itak dobri, in dajanje umetnega dihanja takrat, ko niso. v tem je za moje pojme sploh smisel tega, da imas drzavo kot igralca, ki nastopa na trgu.

(ta zelja je sicer nekolko akademska, kajti dolzina gospodarskega ciklusa je tipicno dosti daljsa od dolzina mandata vlade - in res ocenil bi lahko sele tisto, ki bi dala skoz tako vrh kot dno. v kolikor sestejemo posamezne kose in plemensko zapakiramo, pa po moje vidimo, da se niti "desne" niti "leve" vlade doslej po tem kriteriju niso posebej izkazale.)

je pa to naporno. ker je prevelika skusnjava v dobrih casih reci "vidite, to je samo zato, ker vas vodimo mi, lejte kaksni carji so, evo se bolj smo, runda za vse!" - in/ali (saj je na koncu povezano) "joj, zdaj je vse tolko v riti, da nimamo denarja, pa moramo zdaj varcevati".

je bolj po inerciji. bolj v smislu to zna in zmore vsak butl. kar seveda ima pomen... nadaljuj sam :) in pri tem ne pozabi, da so politiki naprava za bozanje volilcev, s tem pa njihovo ogledalo.

kot si morda ze opazil (ce pa nisi, pa tudi prav), se jaz zelo rad smejim, ko kdo ob kaksni novici prileti z "to je mozno samo v sloveniji" in potem kazem, kje vse je tisto tudi mozno.

v ta okvir spadajo tudi zgodbe "drugi se zadolzujejo pa vsaj pametno porabijo in ucinkovito delajo, poglejte nemcijo". takrat se zelo glasno smejim in kazem crno luknjo casa in denarja "berlinsko letalisce", pa nemsko resevanje se danes neresenih bank in nemske clanke o tem, kako da ceste in mostovi razpadajo.

poznas izrek "familiarity breeds contempt"? bolj kot nekaj gledas od blizu, na primer drzavo, v kateri si, bolj je kosmata - in bolj kot gledas od dalec in manj ali nic neposredno dozivljas, lazje je videti roznato. to so taki cloveski biasi. lahko se trudis proti njim (vsaj pri samem sebi) ali pa pac ne.

dobro jutro tudi tebi, nisem pogosto tako zelo razpolozen za izgubljanje casa :))

[kren]
> [crt]
> potrosis pa za solanje otrok, za avto, za hrano, za nakup stanovanja za oddajo, za kino

Ne mešat jabolka in hruške. Nakup stanovanja za oddajo ni trošenje. Trošenje je vse, kar ti odnaša denar iz žepa. Kar ti ga prinaša, je pa investiranje.

mislim, da je iz celotnega romana jasno, da govorim o prejemkih in izdatkih, torej o sedanjem prilivu in odlivu denarja.

ce beseda tako zmoti, da to ni jasno, ni problema, grem in jo spremenim.

sicer je pri celi zgodbi zelo aktualno to, kar pravis: da je neka zadeva lahko za nekoga cista potrosnja "v prazno", za drugega pa investicija v prihodnost.

zdaj pa se opravicujem za izostanek in grem poceti bolj dolgorocno koristne stvari (sprehajati sebe in psa).

In potem beres kako partner od Merklce sprasuje ce mu lahko zagotovi da pokojnine 2030 bodo???? Kaksno vprasanje ce pa je vse oh in sploh. DB pa 50 Mt bomba sredi Frankfurta.

[kren]
Bogate države so ponavadi bogate, ker bolje skrbijo za prihodke v proračun (pa ne s (pre)visokimi davki, ki odganjajo posel in investitorje, ampak jih privabljajo z ugodnimi pogoji za poslovanje in investiranje). Slovenija se jih pa otepa (ker slovenski volilci ne marajo kapitalističnih prascev). Slovenski trg je za večino tujih investitorjev nezanimiv, ker je premajhen in premalo bogat, zato bi se morala Slovenija zgledovat po malih državah, ki uspešno privabljajo posel in kapital. Slovenski politiki bi pa morali volilcem razložit, da brez kapitalistov tudi socialne države ne bo, oziroma jo bo vse manj.

z vsem tem se strinjam, samo dodal bi, da so tudi drugi razlogi, zakaj so bogate drzave bogate.

res pa je, da tistih pac ne mores cez noc posnemati (ali glede na velikost sploh ne), tako da je potem to zgoraj se edini manevrski prostor.

however, kot tudi sam ugotavljas, je glede na volilne danosti vse to teoreticna ugotovitev.

[BeliF]

in potem so bili dolgi nosovi
in danes ko imajo vse države primarne prisežke se z njimi nihče več ne ubada ker luzerje ponovno definiramo na stari dobi tradicionalni način - a maš še zmer primanjkljaj al ga nihaš?!?!? :)

to ne drzi, saj ravno trojka pri grciji izrecno targetira primarni presezek.

seveda je v primeru, da krvavis, relativno vseeno, a si se urezal s sekiro ali samo z nozem, luknja je luknja.

vendar pa primazni presezki (skupaj z lastnisko strukturo in pravnim okvirom dolga) dajejo politicne namige glede upravljanja dolga. lahko da bodo ti namigi se dolgo samo teoreticni, ali pa ne. ker zlagoma se kaj tudi obrne, tako kot je danasnja samoumevna kraljica evrope prav drzava, ki je bila 20 let nazaj kronicna bolnica evrope, 60 let nazaj pa delezna masovnega odpisa dolga.