Hm, ne vem kaj dosti o psihologiji, sklepam pa, da ni vse 1 in 0, da ne obstajata samo "ocaranje" in "razočaranje".

Jaz zelo ne maram biti "ocaran" (ziveti v pricakovanjih), ampak to ne pomeni, da zivim v razocaranju.

Nasprotno, cilj je, da je cim manj enih in drugih - malo (tudi prijetnih) presenečenj, malo razocaranj. Tako so presenečenja vec vredna in razocaranja bolj pomembna (lekcija).


Kot optimisti bolj realistom pravijo pesimisti pa to sploh nis(m)o.