...Ni pa normalno, da se ljudje ne ukvarjajo tudi s tem, koliko manj svoje plače bi pustili v Mercatorju, če bi v Sloveniji obstajala prava konkurenca. Ljudje se ne ukvarjajo s tem, zakaj taisti politiki, ki za bagatelo podarjajo gospodarske družbe svojim prijateljem, proračun krpajo z visokimi davki, ki požrejo pol plače. In zakaj morajo kljub visokim davkom na magnetno resonanco v javnem zdravstvenem sistemu čakati pet mesecev....

...In: zakaj zaradi tega nihče ne sedi, zakaj zaradi tega še ni odstopil noben politik, ne levi ne desni.....

Kako avtorica ve, s čim se "ljudje" ne ubadajo? Po čem to sklepa? A bi bila prepričana v nasprotno, če bi "ljudje" na primer zažgali kakšno od ministrstev in ministra nataknili na gavge? Ali, če bi na kvazivolitvah, za katere večina ljudi ve, da so tudi v modernih demokracijah en velik sofisticiran nateg, iz kljubovalnosti izbrali neko marginalno opcijo? Ali, če bi kot zdolgočaseni srbski nogometni navijači, zablokirali mercatorjev nakupovalni center ali pa razbili ves šrotov pir ali se za en mesec zaprli v Šentviški predor.... Ali bi potem to bilo moralno? In ko avtorica razpleta teorijo o nemoralni Sloveniji, je pri tem pozabila na tisti del družbe, ki je konec koncev glavni branik družbene morale povsod po svetu. Govorim o civilni družbi katere poglavitni sestavni del pa je novinarska srenja. Morda bi pa pri vas novinarjih kazalo preveriti stopnjo moralnosti, saj s svojimi izdelki bistveno vplivate na razmišljanje ljudi predvsem tistih, ki pri sebi še nimajo vzpostavljenih moralnih okvirjev. In na žalost prav vi nemoralno poskrbite, da se "ljudje" kao nemoralno večinoma ukvarjajo bolj z neproduktivnimi političnimi prerekanji, ki jih sproducirajo egocentrični in oblastiželjni posamezniki, kot pa z resnimi problemi tipa davčno odiranje, visoke cene življenjskih potrebščin, gradbeniški nategi pri cestah in stanovanjih, nekvalitetno in razsipno zdravstvo, eksperimentiranje s šolskim sistemom in puhlost visokošolskega izobraževanja, politično odvisno sodstvo, zblojena policija, itd.,itd. Draga novinarska srenja: vaša percepija moralnosti je dandanes večinoma razpeta med vašo denarnico in politično všečnostjo zato ne nalagajte moralne odgovornosti "ljudem" temveč jo najprej preverite pri sebi. Ko se boste vi moralno očistili in orientirali, vam bodo "ljudje" zagotovo stali ob strani.

@tuma

Če bi UVK opravljal svoje delo vestno in pošteno že v prejšnjih letih, bi morda v SLO res imeli malce več konkurence na trgu in posledično - morda - tudi nižje cene. To pa je - se verjetno strinjaš - v koristi vseh državljanov in potrošnikov. In po tej logiki bi "navadni" ljudje z vsem srcem in zanosom podpirati dejanja uradov in agencij kot so UVK, UVP, ATVP itd., saj naj bi delovali za korist državljanov. "Naj bi delovali" pravim zato, ker v prejšnjih letih niso (UVP še danes ne).

Amapk ne ... pri nas ljudje (ne)podpirajo teh uradov in agencij odvisno od politične / ideološke opredeljenosti. Odvisno od tega, kattera opcija stoji zadaj (beri katera vladna koalicija). Ampak to je srž vsega problema: namesto, da bi se razpravljalo o vsebini (čemu so ti uradi in agencije namenjeni, kaj morajo početi in zakaj itd) se vse zvrača na formalno-proceduralno raven. In tega spina se zdaj poslužuje opozicija. In z njo tudi marskikateri medij / urednik / novinar. Razpravlja se o formalno-proceduralnih zadevah, namesto o vsebinskih stvareh. Enako je npr. v primeru Penko-Zidar, SCT-predor Šentvid itd. In tu se povsem pridružujem tvojemu mnenju, tuma: precejšnja krivda leži na strani novinarjev.

Ja, od politikov in interesnih skupin (beri: gospodarskih družb in njenih lastnikov) je za pričakovat, da bodo vsako sporno zadevo zaspinali v svojo korist in iz sebe naredili (medijsko) žrtev. Pač neetičnost in nemoralnost sta tam doma. Ampak ... sedaj pridejo na sceno mediji in novinarji: oni bi morali ta bulls...t razkrinkati in povedati, da je cesar nag. Pika. Ampak iz različnih razlogov (politična kontaminiranost, samocenzura, pomanjkanje znanja in delovne vneme itd) tega pač ne počno. Novinar mora biti detektiv, ne pa prepisovalec agencijskih novic in PR sporočil. In tega je v SLO zelo malo. Pri nas večina medijev in novinajev (iz različnih razlogov) pade na spin politikov in interesnih skupin. Spet se vse zvede le na obravnavanje forme - namesto vsebine problema. Ampak očitno marsikdo v novinarskem fohu ne loči med formo in vsebino. Žalostno! ****

Še en medklic: mediji so takoj kupili zgodbo Penka in Barage, da nista prijatelja, se ne poznata in ne dopustujeta skupaj. Nihče ni preveril, če sta bila gospoda na dopustih istočasno (kar novinar lahko preveri, kdaj je bil kak državni uradnik na dopustu), če hodijo njuni otroci na isto šolo - morda celo isti razred, če sta oba člana kakega istega kluba, združenja, če živita v isti soseski itd. Pač, da se preveriti en kup indicev, če gospoda res govorita resnico. Pa tega ni storil noben medij, noben novinar. Enostavno je njuna razlaga obveljala. Kaj pa naj bi rekla? Vse potrdila? Eh! Enako velja za ministra Mateja: nihče od novinarjev ni poizvedel, od kod ministru tak podatek, da sta Penko in Baraga osebna prijatelja / znanca. Glavno je, da novinarji in mediji navijajo vsak za svojo stran, brez uporabe lastne pameti in presoje. Bravo!

Da, o civilni družbi niti ne govorim, ker je ni. Politično profilirani društvi Zbor za rep. in Forum 21 (kvazi-politični združenji) ter politično obremenjena pravna , ekonomska in družboslovna stroka zame pač niso kredibilna civilna družba. Pomebna resnična civilno-družbena gibanja v SLO so neobstoječa, tista redka, ki obstajajo pa so obubožana, neorganizirana, ignorirana, s prestriženimi perutmi. V SLO se državljani zberejo na zabavno - kulturno - športnih prireditvah, ko gre za plače / privilegije / pokojnine (protesti in stavke), ko gre za boj za njihove pravice (protesti in opozorilni shodi raznih marginaliziranih skupin). Da bi pa kdo povzdignil glas in transparent v korist pravne države, bolj poštene družbe, boljše in učinkovite države ... Ne, tega pa slovenceljni ne počno. Ker se jim ne ljubi? Ker jih ne zanima? Ker se čutijo prestrašene in nemočne? No, in tu bi morala vstopiti civilno-družbena gibanja - ki bi ljudi motivitala in angažirala.


A se bojim, da bi se tudi tak poskus prelevil v političen obračun - ker bi prizadete strani to tako zaspinale, mediji pa povzeli in pritrdili. Ljudstvo pa bi verjetno to zgodbo kupilo. Žal.

Čas bi že bil, da spregledamo. Da se pač neke stvari v državi dogajajo narobe in druge prav - in da to ni odvisno od tega kdo je zadaj: levi ali desni. Treba je znati ločevati na dobro (za državo in državljane)  in slabo (za državo in državljane). A tega "navaden" človek očitno ni zmožen. Žalostno pa je, da tudi mediji in novinarji ne.

Normalno, Slovenija!

Ni pa normalno, da se ljudje ne ukvarjajo tudi s tem, koliko manj svoje plače bi pustili v Mercatorju, če bi v Sloveniji obstajala prava konkurenca. Ljudje se ne ukvarjajo s tem,


Ker so zabiti, neumni, in funkcionalno nepismeni.

Dediscina generacij poneumljanja.

"Povsem nedvomno pa se državni tožilec, pa čeprav na dopustu in tik pred iztekom mandata , nima kaj sestajati z osumljencem, da bi se z njim dogovarjal o prihodnjem zastopanju."

Včeraj sem se pogovarjal s kolegom tujim, evropskim odvetnikom s katerim sodelujem že vrsto let. Povedal mi je, da vso odvetniki dolžni varovati informacij in spoštovati zaupnost razmerja odvetnik-stranka, tudi potem, ko je primer zaključen, odvetnik izplačan, ali celo v primeru spora med odvetnikom in stranko, potem ko stranka primer prepusti drugemu odvetniku. To načelo velja tudi za tožilce, ki so prestoplili iz tožilskih v odvetniške vode. Moj kolega odvetnik v svoji odvetniški praksi NIKOLI ne bo sodeloval v zadevah zoper osebe, ki jih je nekoč že zastopal in to ne samo on osebno, ampak tudi kolegi iz firme za katero dela(!), ker bi tvegal izgubo odvetniške licence, ali celo kazenski pregon zaradi zlorabe notranje informacije. Odvetniška zborica katere član je, bi bivšega tožilca, ki bi prevzel zastopanje obdolženega kot odvetnik v primeru za katerega obstaja zgolj teoretična možnost, da se je z njim seznanil že kot tožilec, po hitrem postopku izključila.

Varovanje zaupnosti razmerja med odvetnikom in stranko, oziroma zaupnosti internih informacij je vsaj v eni od zahodnoevropskih držav temeljni postulat pravne države (ker varuje efektivnost uveljavljanja pravic, ki jih daje pravo). Gre za javni interes, ki je močnejši od svoboščine svobodne gospodarske pobude odvetnikov ali pravice do zbiranja in združevanja (bivših) tožilcev in odvetnikov zaradi česar so pravice tem kategorijam posameznikom temu primerno omejene. Za uvedbo preiskave v kazenskem postopku, pa bi bil pri njih posnetek kofetkanja zadosti za izdajo sklepa o hišni in avtomobilski preiskavi (to je vprašaje pravnega standarda in sodne prakse in ne vprašanje zakonske nomotehnike).

Vprašanja s katerimi se trenutno igračkamo so vprašanja pravne kulture in (višine) pravnih standardov. Nečesa, kar je tako kot jeti, vsi so že slišali zanje, noben pa jih še ni videl v Sloveniji :))