za moje oci je gledano iz aviona stvar zelo jasna:

- baltske drzave (in podobno recimo juzna koreja) imajo zelo motivirajocega soseda ("there's nothing like the threat of imminent death to wonderfully concentrate the mind"), vejo, da morajo ves cas teci in iskati nove poti, da jih ne ujame volk in to vejo ne zato, ker jih je nekdo drugi preprical, temvec na podlagi tega, da jih je volk enkrat ze ujel

- v nasprotju s tem je slovenija bila ekonomski petelin na jugoslovanskem dvoriscu, naredila v tem prejsnjem zivljenju udobno akumulacijo in tako kot glavno vrednoto se danes fura status quo

kdaj se slovensko obcudovanje svojega popka neha? sele ko se dovolj slabo zivi IN to razume IN ne krivi za to drugih IN najde pot naprej. torej po prehojene celi klasicni kubler-ross progresiji (komur ni blizu: en.wikipedia.org/wik...s_of_grief ), kjer smo se vedno zataknjeni sele v fazi zanikanja.

kaj je glavni riziko?

* to, da ne pridemo gladko do konca korakov soocanja s stanjem, temvec se zataknemo v nekem od njih,

- v zanikanju (problemi in razvojni zaostanki sploh ne obstajajo, vse je ok, ljudje plesejo in lahko plesejo se desetletja - razlicica severne koreje z bistveno visjim izhodiscnim nivojem speha) [tukaj se trenutno nahaja volilna vecina]

- v jezi (iskanju dezurnih krivcev s cisto random parametri, katerih in kako dalec gremo v njih zjebanju, sem spada tudi vojaski izrek, da medalja in krogla le redko zadeneta pravega)

- v pogajanju (saj ce pa naredimo tele 3 mickene korakce in jim formalno recemo sprememba, bo ziher boljse... ali pa ce sprejmemo 30 novih zakonov... aneda bo vse ok potem...)

- v depresiji (fse je slo fkurac, nikoli vec ne bomo nasli naprej, zadnji naj ugasne luc, samo se ulezemo se in pocakamo na zakop)

* in seveda to, da mejimo na - ali smo del - prostora, ki ni tolko znan po konstruktivnosti kot pa po naljuti se coban na selo pa otsece sebi kurac, ter po tem, da je maksimalni domet politike ante pavelic.

Čestitam za zapisano! 100% vse drži.

Pri nas smo dosegli kritično točko vrha blagostanja, po moje tam par let pred korono, in sedaj nas čaka samo še mehek pristanek....nimamo več možnosti! Ko se politika baha s trenutnim stanjem, potem je jasno, da ni več pomoči...
Nisem ne levi ne desni, samo razmišljam s svojo glavo in vse skupaj je zelo boleče.

... Mi smo svoj BDP odtlej potrojili, oni pa so ga podeseterili. ...

... ja, in ? ...

P.S.: če se spomnim na gimnazijske sošolce, takrat bodoči in sedanji pravniki niso glih blesteli v matematiki in se sploh ne čudim, da pravnik Avbelj ne razume, da je iz 1 na 10 lažje priti kot iz 10 na 30, ker v prvem primeru je razlika 9, v drugem pa je 20 ... no, ampak če pozabim na (poenostavljeno) matematiko, kolikor jaz razumem, je BDP predvsem seštevek vseh računov izdanih v neki državi, kar z drugimi besedami pomeni več naštancanega (= sposojenega) denarja v tej isti državi, če pa višji BDP pomeni boljše življenje za ljudi, ki morajo svoje račune plačevati, pa je stvar pogleda na svet teh istih ljudi ...

Fajn tema, ravnokar sem se vrnil iz baltskih počitnic .
Baltske države so napreovale na polno, je pa res da periferija pri njih malo zamuja (predvsem mislim na Latvijo, Litva pa je že skoraj kot SLO).
V Litvi sem bil v enem nakupovalnem centru v Klaipedi, (podobno kot pri nas BTC City) , v bistvu me ni nič kaj preveč fassciniralo, dokler nisem videl da imajo tam not drsališče sredi poletja. V nedeljo je bilo tam res na polno folka, edino pira pa ne moreš kupit :)

Lahko kakšen pozitiven članek o naši ljubi državi?

Članek napisan tako rekoč kot roman o baltskih državah...

ec.europa.eu/eurosta...ault/table

Lani sva z ženo preživela del dopusta v Vilni. Res je, mesto je čudovito, urejeno, najde pa se tudi kakšna zakotna ulica, ki še čaka boljše čase. Kar pri Litvancih najbolj občudujem je njihov pogum: brez pomislekov in fige v žepu so se postavili na stran Ukrajine. V mestu je bilo povsod čutiti in tudi videti podoporo ukrajinskemu boju proti Rusom. Najbolj pa me je nadušila njihova poteza, ko so ulico v kateri je rusko veleposlaništvo preimenovali v Ulico ukrajinskih herojev. Prav pred rusko amasado pa postavili razstavo, ki prikazuje primerjavo grozodejstev v drugi svetovni vojni s temi, ki jih delajo Rusi v Ukrajini.
Zdi se mi, da nam manjka poguma s katerim bi se odtrgali od preteklosti se usmerili v prihodnost.

Gospod Avbelj, odličen zapis! Ko ste zapisali: "...je legla sivina komunistične represije, nadzora, uravnilovke, enakosti v revščini in bogastvu avantgarde delavskega razreda.", sem se spomnil na knjigo francoskega pisatelja in alpinista Rogera Josepha Fernanda Frison-Rocheja, ki je napisal knjigo z naslovom Gora ni hotela, v kateri opisuje hude padce alpinistov in gornikov, ki so čudežno preživeli take padce. V knjigi opisuje tudi slovenskega smučarja, ki je v megli zapeljal čez rob triglavske severne stene in ostal živ. Po tem dolgem uvodu sem hotel povedati, da v tej zgodbi uvodoma zapiše o jugoslovanski sivini komunističnega režima. Povsod sama sivina po mestih in vaseh, da v ljudeh ni veselja, ampak zatajena žalost. Knjiga je izšla v Ljubljani v slovenščini nekako v 60. letih. Bogve, kaj vse je bilo izpuščeno pri prevajanju.

Sem bil po baltskih državah pred par leti za kar nekaj časa. Estonija je bila že takrat v veliko stvareh pred nami, Litva je bila na dobri poti, Latvija pa je še zamujala, je pa poskušala iti v isto smer.
Kar jih najbolj ločuje od nas je to, da so ene stvari presekali in začeli delati drugače.
V Sloveniji se to ni in ne kaže da se bo zgodilo.
In po komentarjih kar nekaj ljudi tukaj je vidno, da ni nobene volje, da bi se kaj premaknilo, saj nam je vendar tako fanj.
Vso srečo vsem nam.

Odlično napisano, žal se popolnoma strinjam.

Izvedli so LUSTRACIJO KOMUNIZMA in gredo dalje. Mi pa z 150k BMWji v Dražgoše prižigat svečke zlagani zgodovini.

Še dober,da imamo Go-opti,nekoč je bilo drago,ko smo šli otroke peljat do Milana,Benetk vse ostale destinacije-Trbiž,Trst so bile mnogo cenejše.Zvečer do milana,do jutra pa spet v Ljubljani.8 ur do milana in nato še 8 ur do doma,pa smo tudi to preživeli ni pa bilo čisto normalno ,ker šestnajst ur vožnje ni bilo šala mala.Na srečo smo bili malo mlajši takrat.

Strinjam se, da smo si sami krivi za manjši napredek kot bi lahko bil. A vtor članka preveč posplošuje in malo pogleda v okoliščine, ki nas spremljajo.

Po drugi svetovni vojni so vladajoči dobili prazne banke in sklade, denar odnesli takratna gospoda in drugi imenitneži tistega časa. Dobili smo veliko teritorija, ki so si ga lastile sosednje države. Seveda smo imeli veliko volje in malo znanja.

Proga Brčko - Banoviči je bila zgrajena mislim v 2 letih ( s šajtrgami in lopatami) Sodobna proga na primorsko se gradi ????????? let, pomagamo jo pa graditi z antireferendumi in podobne kriminalke.

Potem je zanimiv podatek, da je Slovenija imela zunanji dolg ob odcepitvi 1,7 miljarde (Badinterjeva analiza), sedaj pa imamo dolg cca.54 miljard pri tem pa recimo, to pravi tudi avtor članka, nismo ničesar zgradili.

Ker pa je pravnik, naj nam avtor pojasni dodano vrednost, ki jo prinesejo izredne in nujne in še kake izredne in nujne seje v parlamentu.

Z veseljem bom prebral komparacije med stanji sedaj in prej in med našim pristopom sedaj in sistemi čudovitih držav, ki jih omenja v članku.

Mislim, da je avtor članka pravnik, naj nam namigne kaj je dosegel pri izgradnji uspešnega pravnega reda. Bom z veseljem pričakoval kako besedo o tem.