Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Fiskalni svet javnofinančni učinek tretjega protikoronskega zakona ocenjuje na 561 milijonov evrov
Strani: 1
mozaični koaliciji povšečno ocenjuje, a čas bo
kmalu pokazal, da se v ceneni presoji ni izkazal,
davkoplačevalcem bo OrgaN dosti višji račun odkazal ?
Sodražan
[Slesh]Slesh, si pomislil ali morda veš; čemu javno in
boli te kurac za račun sedaj ko so še nemci nehal šparat...
tu razglašati kaj tebe/mene boli, za prostaško
samoobtoževanje si vendar najdi druge poti ?
[Kar se pa šparanja tiče, naj nam noben vzor(ec) ne pritiče, saj vendar sami vemo, kaj narediti bi nam potrebno bilo, mar ne ?]
Sodražan
[Slesh]Če jim tako ustreza, prav. Saj ne pravim, da mora biti obvezno odprto, niti obvezno zaprto, naj se odloči vsakdo sam zase tako, kot misli, da je zanj najbolje. In večina trgovcev je svoje povedala - želijo imeti odprto, tako mali, kakor veliki. Ne vsi, kot praviš in kot nam kaže primer dajčmana, ki ima ob nedeljah prostovoljno zaprto, velika večina pa vendarle.
jaz že kar nekaj let živim v sistemu, kjer je lokalna trgovinica odprta med tednom do 17ih, v soboto do 14ih, v nedeljo pa grem lahko samo na benzo
to se ni spremenilo niti med korono
Seveda nedeljsko obratovanje trgovin ne zadeva samo njihove lastnike, ampak tudi delavce, ki v teh trgovinah delajo. Tu pa je treba razlikovati med malimi trgovčiči in velikimi trgovinami. V prvih po večini delajo kar sami lastniki in njihovi družinski člani, ablast pa s prepovedjo nedeljskega poslovanja tem ljudem dejansko odžira kruh. Vsakršno modrovanje o izkoriščanju delavcev je v tem primeru popolnoma brezpredmetno. Povsem druga pesem so delavci v velikih trgovinah. Meni je povsem jasno, da morajo imeti ustrezno količino tedenskega počitka in da bi radi ob nedeljah šli morda raje z družino na kakšen izlet, kakor pa na šiht, vendar to ne more biti stvar vmešavanja države, temveč pogajanja med delavci in delodajalci. Poleg tega delavci v trgovinah niso edini, ki morajo (so morali) ob nedeljah delati. Tu je še cel kup drugih, od policistov, reševalcev, medicinskih sester, gasilcev, delavcev na pumpah, kontrolorjev vseh vrst, letališkega osebja.... lahko bi našteval v nedogled. Moje mnenje je, da naj država določi, recimo v ZDR, da delavcu pripada minimalno toliko in toliko tedenskega počitka in določen dodatek za delo ob nedeljah in praznikih, ostalo pa naj se delavci in delodajalci zmenijo med sabo. Osebno menim, da bi morali delodajalci delavcem za delo ob teh dnevih izplačati tolikšen dodatek, da bi se delavci kar kregali med sabo, kdo bo lahko prišel delat v nedeljo, ker bo za to dobro nagrajen s spodobnim nedeljskim dodatkom in se mu bo to lepo poznalo pri plači. In to je vsa modrost.
Seveda se lahko ablast tudi odloči, da bo ob nedeljah zapovedala zaprtje trgovin, vendar naj se potem sooči s posledicami, predvsem pa naj to naredi tako, kot se za pravno državo spodobi: skozi regularno zakonodajno proceduro, ne pa z dekretom pod krinko varovanja javnega zdravja in obrambe pred epidemijo. Te je uradno konec, prirejajo se vojaške parade v čast zmage nad njo, trka se po prsih za zasluge, omejitev pa ostaja.
Dejansko je takšen način vladanja diktatura* (v izvornem, starorimskem pomenu besede), za katero pa ni več nikakršne potrebe, ker so izredne razmere (korona) mimo in se lahko vrnemo k normalnemu političnemu odločanju, ne pa vladanju z dekreti ali v najboljšem primeru sprejemanju zakondaje po nujnem postopku. Vendar ne. Dekreti še kar ostajajo v veljavi. In folk je kar lepo tiho. Čeprav gre v prvi vrsti za evidentno zlorabo oblasti in šele na drugem mestu za stvar samo (trgovine). Kajti danes se z dekreti odloča o trgovini, jutri se bo pa o svobodi zbiranja, informiranja, govora, vere, spolne usmeritve, rasi, nacionalnosti, barvi las... Welcome to the Democratic Republic of Korea. Če to ni dovolj, da se folk zgane, potem ne vem, kaj se še mora zgoditi. Da ne bo kdo rekel, da ni vedel.
*A dictator was a magistrate of the Roman Republic, entrusted with the full authority of the state to deal with a military emergency or to undertake a specific duty. All other magistrates were subordinate to his imperium, and the right of the plebeian tribunes to veto his actions or of the people to appeal from them was extremely limited.
Strani: 1