Danes slovenska država troši brez omejitve in če ne bo imela dovolj samokontrole pri zadolževanju oz. monetarnem kreiranju denarja bo vseeno v čem se varčuje v slovenskih bankah, kajti z velikim zunanjim dolgom bo država ostala brez možnosti iskanja notranjega ravnovesja in obstajajo lepe možnosti, da poseže po bančnih depozitih, saj bo koronavirus ustvaril nov svet, ki bo zelo slab za dolžnike. Sicer, Slovenci sedimo na 20 milijard depozitov in ni jasno zakaj država ne proda državne obveznice nam slovenskim državljanom.

predlagam 756 (ISO 4217)

Glavno vprašanje je, ali se je leta 2020 splačalo podjetja zaliti z denarjem samo zato, da jih boste leta 2021 postavili pred zid s fiskalnim omejevanjem, višjimi obrestnimi merami in torej dražjim denarjem, ker boste morali zajeziti inflacijo. Kaj torej lahko pričakujemo? Že spet uporabimo prej omenjena avtorja. Inflacija bo pomembno višja od obrestnih mer, ki si jih politika lahko privošči. Presežni dolg v nefinančnem sektorju in presežni dolg držav bo pobrala inflacija. Ker bo rast zaradi usihanja globalizacije in zmanjšanja zaposlenosti upadla, bodo negativne obrestne mere še vedno potrebne. Čeprav bodo centralne banke občutile veliko nelagodje, jih bo politika stisnila

tako. hvala avtorjema in avtorici :)

zadnji stavek tudi demantira, kar bi kdo morda utopicno pomislil na zacetku teksta - da obstajajo neodvisni centralni bancniki. to je bil vedno precej idealisticen pogled, trend pa je vedno bolj proc od njega.

za konec se ponovimo, da ni vsaka inflacija hiperinflacija.

... če bodo politično zmagovale socialistične ideje, je to lahko tudi dobra novica za domače delavce.

Pa, kako globoko nam je zlezel tale socializem pod kožo, da se nam zdijo take puhlice logične?
Je bilo res toliko bolje delavcem v socialistični Jugi (Madžarski, Češkoslovaški, Poljski,...) kot v kapitalistični Nemčiji (Avstriji, Švici, Nizozemski,...)?

ECB je z OMT storila to, proti temu pa je bila Nemčija, vendar je njihovo vrhovno sodišče reklo, da je v skladu z EU. Pa ni. Dejansko se je s tem programom odkupa obveznic začel "topčider" tiskanja obveznic, kot substitutom za denar, po državah, kar je v pristojnosti ECB. Ta je z obvodom, odvodom, kakor kdo hoče zaobšla pravila. V bistvu je ta program past za države. Psihološko pa zgleda, da deluje. Zalivanje držav s tem denarjem pa lahko marsikatero od njih zalije. In ta poplava evrov(po moje zgrešena monetarna politika EU) je povzročila vse nepotrebno gorje pri "švicarjih". Lep dan.

P.S.: prva izdana menica v zgodovini še danes ni plačana in se rola, indosira in tako dalje....dalje:). Zadolžit pri nizkih obrestih se splača, seveda, če si sposoben to vrniti tudi v primeru presenečenj ala "švicarski frank".

Nobene bojazni ni za inflacijo, še manj pa stagflacijo. Menim da ni niti najmanjše možnosti, da bi na kateremkoli področju povpraševanje preseglo ponudbo, sploh pa ne ob hkratnem nižanju prihodkov porabnikov. Današnja globalna ekonomija ima enostavno prevelike proizvodne zmožnosti in potrošnja bo potrebovala precej več časa, da se pobere, kot pa ponudba. Sicer pa stagflacijo navadno povzročijo energenti, tukaj pa tudi ni nobene panike. Lahko prihaja do kakšnih začasnih anomalij, ampak se bo trg hitro prilagodil. Kar se pa tiče visoke inflacije (oz. hiperiflacije) zaradi tiskanja EUR, pa nekako menim, da tega ne bo dopustila nobena centralna banka. Dvomim tudi, da bomo v naslednjih 20, 30 letih videli pomembno zvišanje obrestnih mer. Nizke obrestne mere so nova realnost.

"Če se uresničijo napovedi, da bodo podjetja selila proizvodnjo nazaj k izvorom, če se uresničijo protekcionistične ideje, če globalizacija ugaša, če se bodo omejevali prost pretok, migracije ljudi, če se ne bo več splačalo delati v Aziji, če bo strah pred korono ali drugimi tveganji dolgotrajen in če bodo politično zmagovale socialistične ideje, je to lahko tudi dobra novica za domače delavce. Ni nujno, da zahteve po dvigih plač ne bodo višje od inflacije."

Ob 22 milijonih brezposelnih (že zdaj) v ZDA in veliki rasti brezposelnosti tudi drugod po svetu je rast plač zadnja stvar, ki bi lahko poganjala inflacijo.

Dokler bodo cene nafte na teh nivojih ali še nižje se inflacije ni bati, saj je strošek nafte vkomponiran tako rekoč v vseh izdelkih (logistika,embalaža). Pri hrani se upošteva še nižji strošek pridelave, manj se je zmeče stran, več je tudi prostih njiv, ker se z njih izrinja pridelke namenjene proizvodnji energentov. Na nižanje cen storitev bo vplivala brezposelnost. Tisti, ki pa bodo imeli več denarja pa ne bodo po novem jedli več, gledali dveh televizorjev, itd.