V vsaki krizi najprej zagori pohlep,
zagori kredit,
zagori fafng in posledično zagorimo vsi.

Potem pa lonček kuhaj čudežno pogasi problem.

Resnično živimo v čudežnem svetu.

Kot je napisano, počakajmo še malo, veliko je predlogov npr. da bi delavcu, ki je doma na čakanju na delo, pripadal dodatek za malico, torej, dodatek za prehrano med delom tudi če delavec doma ne dela!!!???

Na čakanje lahko damo proizvodne delavce, kaj pa režijski. Še vedno prihajajo računi, treba je oračunati plače, davčne obračune, spremlati je potrebno krizne ukrepe omejitve..., vse to je delo, ki ga mora nekdo opraviti. Proizvodnje pa ni, ki bi za to delo zaslužila.

Se popolnoma strinjam g. Frankl, kar ste napisali, saj se bodo natančno tega, proti čemur pišete mnogi lotili. Ampak lepo vas prosim, tak članek, kot si ga je danes privoščila ga. Sovdat pa res ne gre; da ne govorimo, da je protirečen vašemu. Saj ste še vedno odgovorni urednik. Mislim, da morate imeti onovno (in seveda strokovno argumentirano!) politiko in ne da vsak piše, kar se mu v tistem trenutku zazdi; ni čas - kresanja mnenj, čas je za koristne nasvete, ki naj nas bi žive in čim bolj zdrave (podjetniško in osebno poslovno gledano) pripelja iz te kuge ven.