Corona virus, je, v svoji najbolj benigni obliki, ponovno pokazal, da centralno-planski sistem ne deluje. Če bi sistem podpiral svobodno iniciativo in podjetništvo, bi bile težave manj opazne in bi se verjetno že rešile. Še več, tudi klasični repertoar države, denarna in fiskalna politika, je v tem primeru popolnoma neuporaben. In tam, kjer bi državo in njeno nasilno komponento dejansko potrebovali, to je v zaustavljanju širitve virusa, se je ta izkazala za nemočno. Za kaj pa sploh rabimo državo? Samo za predpisovanje novih davkov?

V bistvu so vse to "lepote" globalizma in slepega, nepremišljenega sledenja temu (črednega nagona?), bodisi po lastni iniciativi oziroma prisilno, npr. zaradi enega ali več dejavnikov, ki neko skupnost ali državo (npr. Slovenijo) vsaj deloma pahne v takšno na več nivojih (dolgoročno pa zagotovo) očitno zelo občutljivo delovanje, sodelovanje in medsebojno odvisnost, po drugi strani pa gre nedvomno tudi za delovanje (,ki naj bi bilo čimbolj) v skladu s sodobnimi, modernimi in prevladujočimi politikami, ki se bolj ali manj masovno prakticirajo v naši bližnji in daljnji okolici.

Trenutno dogajanje okoli novega kužnega virusa, čeprav najbrž še zdaleč ni končano, ni ne prvo in ne zadnje takšno, prav tako pa področje zdravja civilizacije ni edina zelo mehka in nevralgična točka globaliziranega principa delovanja. Znano je, da je v zgodovini izginila že marsikatera civilizacija ravno zaradi bolezni, bolezni ljudi, ali pa najbrž tudi bolezni, ki je prekinila prehransko verigo. Vse to je le delček možnih globalno vplivnih faktorjev na različna področja npr. življenja. Verjetno se večina še spomni npr. tistega težko izgovorljivega islandskega vulkana pred nekaj leti. In tako nazaj in naprej.

Zanimivo bo videti, kako se bodo posamezna nacionalna gospodarstva odzvala na to zadnje "malo" opozorilo in če bo prišlo do bistvenih sprememb pri doslej prevladujočih modelih poslovanja. Vsaj na nekaterih bolj kritičnih področjih.

Zadeva je preprosta. Želimo poceni stvari. Veliko njih. In pri plačah in davkih, ki jih imamo je možno več kupiti samo če je poceni. In ker lahko več kupimo, nimamo občutka, da smo totalni reveži. Če pa bi kupovali manj, kvalitetno, a drago, bi verjetno več ljudi imelo občutek, da so revni. Danes smo naučeni, da vse takoj dobimo, da nič ne čakamo in tudi to, da po uporabi odvržemo. In še nekaj je, danes cena in kvaliteta vseeno nista več tako neposredno povezani, kot sta morda bili včasih. Danes je tudi tako, da gre tehnologija tako hitro naprej, da se tudi dražkoh izdelkov ne splača popravljati. Z redkimi izjemami. Poceni izdelkov pa sploh ne.