Podjetja le nekaj malega lahko dodajo dodani vrednosti, kljub temu, da imajo npr. enake stroje, enako usposobljene delavce, enako organizacijo dela kot npr. podjetja v Avstriji. Svoj delež mora dodati država z javnimi službami, ki so v Sloveniji predrage, slabo organizirane in neučinkovite pa še s korupcijo premrežene. Ponovno zastavimo vprašanje zakaj je dodana vrednost v Avstriji dvakrat višja od dodane vrednosti v Sloveniji? Zato, ker avstrijske javne službe dodani vrednosti ustvarjeni v gospodarstvu dodajo svoj delež dodane vrednosti, za razliko od Slovenije, kje neučinkovite in nedelujoče javne službe npr. sodstvo in pravna država, namesto, da bi dodale, odvzamejo del dodane vrednosti ustvarjene v gospodarstvu.

Dodano vrednost povečuje tudi ugled države, izgubljene tožbe na mednarodnih sodiščih ugleda zagotovo ne povečujejo. Avstrijska podjetja zaradi ugleda države dosegajo višjo svojih izdelkov, kar pomeni, da posledično ostane več denarja za akumulacijo in razvoj.

Poglejmo porazno sliko slovenskih javnih služb v »International Civil Service Effectiveness (InCiSE) Index za leto 2019« na:www.bsg.ox.ac.uk/abo...index-2019

Glede produktivnosti javnih služb v Sloveniji velja Kordeževa misel, da so delavci v javnem sektorju bolj produktivni, če jim zvišaš plačo oz. po domače, če se jim zviša plača za 30% se hkrati zviša njihova produktivnost za 30% (!!!???), tudi produktivnost v državi naj bi se zaradi tega zvišala. Kdo poleg zaposlenih v javnem sektorju vključujoč nekaj državnih profesorskih ekonomistov, verjame tej norosti?