Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive

Strani: 1

rename sporočil: 12.106
[#2788928] 14.08.19 17:53
Odgovori   +    13
Zadnja sprememba: rename 14.08.2019 17:54
Tole je tudi en velik tra-la-la....da ne recem trla baba lan.

Razlogi:
1. Koliko kmetov pa ima 40ha (ozz. 100ha) obdelovalnih povrsin? Vecina je mini kmetij, povprecje se mi zdi je okrog 10ha.
2. Koliko kmetov je v stanju kupiti predlagana stroja za 70+20k€
3. Koliko kmetij pa se lahko ukvarja samo s poljedeljstvom?
4. Se sploh zavedate, da niso samo plugi, rahljalniki in freze, ampak se kosilnice, zgrabljalniki, obracalniki,, balirke, ovijalke, skropilnice, razne prikolice (tovorne,gozdarske) in prikljucki.

Saj je fino, ce gospodu uspeva s plitvo obdelavo tal, ampak kar vsem kmetom pamet solit, da naj vecino strojev zmecejo stran, je pa dalec od resnega clanka.
vrac sporočil: 9.470
[#2788931] 14.08.19 18:20 · odgovor na: rename (#2788928)
Odgovori   +    9
Zadnja sprememba: vrac 14.08.2019 18:22
[rename]
Tole je tudi en velik tra-la-la....da ne recem trla baba lan.

Razlogi:
1. Koliko kmetov pa ima 40ha (ozz. 100ha) obdelovalnih povrsin? Vecina je mini kmetij, povprecje se mi zdi je okrog 10ha.
2. Koliko kmetov je v stanju kupiti predlagana stroja za 70+20k€
3. Koliko kmetij pa se lahko ukvarja samo s poljedeljstvom?
4. Se sploh zavedate, da niso samo plugi, rahljalniki in freze, ampak se kosilnice, zgrabljalniki, obracalniki,, balirke, ovijalke, skropilnice, razne prikolice (tovorne,gozdarske) in prikljucki.

Saj je fino, ce gospodu uspeva s plitvo obdelavo tal, ampak kar vsem kmetom pamet solit, da naj vecino strojev zmecejo stran, je pa dalec od resnega clanka.
1. Ta kmet trdi ravno nasrotno: Ohranitvena obdelava tal je primerna tudi za manjše površine. Velikost kmetije ni ovira.
2. Mislim da ne gre za tako visoko ceno teh strojev. Če sem prav razumel, aludira ravno na zmenjšanje potrebe po visokih investicijah v kmetijsko opremo in zaradi drugačne tehnologije pridelave obstaja tudi zmanjšane potrebe po fitofarmacevtskih sredstvih in umetnih gnojilih.
3. To ali se kmet ukvarja s kmetijsko proizvodnjo kot osnovno ali dopolnilno dejavnost nima s tem nobene zveze.
4. Sestavek o teh strojih ne govori, verjetno pa jih potrebuje, če hoče pospraviti pridelek. Ni pa nujno da vsak stroj kupi vsak kmet samo za sebe.

Sestavek je po mojem mnenju odličen in kaže pot za naše kmetijstvo. Zastrupljanja imamo dovolj.
blink sporočil: 3.243
[#2788933] 14.08.19 18:42
Odgovori   +    16
»EU podpira tiste, ki izigravajo koncept subvencioniranja. Za kmete in okolje bi bilo bolje, da bi subvencionirala le dobro sejalno tehniko in orodja za plitko obdelavo tal, ne pa drugih strojev.
Najbolje bi bilo če bi subvencije ukinili in znižali davke.
alek14 sporočil: 10.559
[#2788938] 14.08.19 19:35
Odgovori   +    4
Na vsaki njivi imajo dva pridelka na leto
Če bi orali bi imeli 3.
Sicer pa je to v glavnem posledica segrevanja in višjega CO2 ali krajših zim, če vam "segrevanje" ni pri sercu (pri višjem CO2 rastline hitreje zorijo).
hostamox sporočil: 1.924
[#2788945] 14.08.19 20:56 · odgovor na: rename (#2788928)
Odgovori   +    2
[rename]
Tole je tudi en velik tra-la-la....da ne recem trla baba lan.

Razlogi:
1. Koliko kmetov pa ima 40ha (ozz. 100ha) obdelovalnih povrsin? Vecina je mini kmetij, povprecje se mi zdi je okrog 10ha.
2. Koliko kmetov je v stanju kupiti predlagana stroja za 70+20k€
3. Koliko kmetij pa se lahko ukvarja samo s poljedeljstvom?
4. Se sploh zavedate, da niso samo plugi, rahljalniki in freze, ampak se kosilnice, zgrabljalniki, obracalniki,, balirke, ovijalke, skropilnice, razne prikolice (tovorne,gozdarske) in prikljucki.

Saj je fino, ce gospodu uspeva s plitvo obdelavo tal, ampak kar vsem kmetom pamet solit, da naj vecino strojev zmecejo stran, je pa dalec od resnega clanka.
Blo bi zanimivo za rentat. Sistem je prilagojen rastlinski, poljedelski pridelavi. V slo pa je teh površin za vzorec. V slo rabimo predvsem več znanja pašništva, pridelave na travinju.
rx170 sporočil: 4.255
[#2788951] 14.08.19 21:38
Odgovori   +    4
Zadnja sprememba: rx170 14.08.2019 21:39
Plitva obdelava ima prednosti (predvsem nižanje stroškov ter tvorba huusnega sloja) vendar tudi kar nekaj slabosti (težje varstvo, Nemci ugotavljajo da je večina korenin kulturnih rastlin v gornjem sloju). Relativno dobro se obnese pri žitih, nekoliko slabše pa pri korenovkah (sladkorna pesa, krompir). Princip ima izvor v ZDA, kjer so v 30 letih prejšnjega stoletja s preoravanjem prerije povzročili enormne škode zaradi vetrne erozije (dust bowl, peščeni viharji ob suši so npr. s srednjega zahoda dosegli celo New York). Kakorkoli že, nemško priporočilo je, da se v kolobarju (še posebej če sta v njem sladkorna pesa ali krompir) vsaj enkrat- v 4 do 5 letih uporabi plug. Ravno tako se v agronomiji popjavijo situacije, ko je enostavno treba zmešati tla s plugom.

Vsekakor gre za precej kompleksna strokovna vprašanja in debata pro et contra večinoma niti nima smisla. Stroj, ki ga uporablja Majerič (Evers Variodisc) stane 18000 €. Kapacita je precej večja kot pri oranju, ravno tako nižja poraba goriva. Sedaj je pa stvar letne rabe tega stroja (izkoriščeost), da prihranki odtehtajo amortizacijo. Ravno tako mora biti celotna agrotehnika pri ohranitveni obdelavi pravilna in brez napak (vse skupaj je precej zahtevneje kot pri klasični obdelabi), da se doseže enak nivo pridelkov.
rename sporočil: 12.106
[#2788955] 14.08.19 22:16 · odgovor na: vrac (#2788931)
Odgovori   +    3
Zadnja sprememba: rename 14.08.2019 22:18
[vrac]
> [rename]
> Tole je tudi en velik tra-la-la....da ne recem trla baba lan.
>
> Razlogi:
> 1. Koliko kmetov pa ima 40ha (ozz. 100ha) obdelovalnih povrsin? Vecina je mini kmetij, povprecje se mi zdi je okrog 10ha.
> 2. Koliko kmetov je v stanju kupiti predlagana stroja za 70+20k€
> 3. Koliko kmetij pa se lahko ukvarja samo s poljedeljstvom?
> 4. Se sploh zavedate, da niso samo plugi, rahljalniki in freze, ampak se kosilnice, zgrabljalniki, obracalniki,, balirke, ovijalke, skropilnice, razne prikolice (tovorne,gozdarske) in prikljucki.
>
> Saj je fino, ce gospodu uspeva s plitvo obdelavo tal, ampak kar vsem kmetom pamet solit, da naj vecino strojev zmecejo stran, je pa dalec od resnega clanka.

1. Ta kmet trdi ravno nasrotno: Ohranitvena obdelava tal je primerna tudi za manjše površine. Velikost kmetije ni ovira.
2. Mislim da ne gre za tako visoko ceno teh strojev. Če sem prav razumel, aludira ravno na zmenjšanje potrebe po visokih investicijah v kmetijsko opremo in zaradi drugačne tehnologije pridelave obstaja tudi zmanjšane potrebe po fitofarmacevtskih sredstvih in umetnih gnojilih.
3. To ali se kmet ukvarja s kmetijsko proizvodnjo kot osnovno ali dopolnilno dejavnost nima s tem nobene zveze.
4. Sestavek o teh strojih ne govori, verjetno pa jih potrebuje, če hoče pospraviti pridelek. Ni pa nujno da vsak stroj kupi vsak kmet samo za sebe.

Sestavek je po mojem mnenju odličen in kaže pot za naše kmetijstvo. Zastrupljanja imamo dovolj.
1. Velikost obdelovalnih povrsin vpliva na ROI.
2. 90k je 90k. Brez fitofarmacije ne bo nihce konkurencen, ce bo sploh kaj pridelal. BIO-EKO je papirologija; kar bos spoznal, ce se bos pogovoril s tistimi, ki ti bodo to upali priznati. In nihce ti ne bo prodal pridelkov iz svojih njiv, ker tam pridelujejo samo zase.
3. Se enkrat: ta dva stroja sta samo za poljedeljstvo, staneta 90k ...plug in freza pa skupaj manj kot 10. Torej je ROI 9x daljsi.
4. Vecina stremi k temu, da ima svoje stroje, ker le tako jih lahko uporabis, ko je to potrebno. V spanoviji pa se pes crkne.

P: ne prodajam kar pridelamo, investicija v stroje se mi ne bo povrnila nikoli. Fitofarmacije ne uporabljamo.
hostamox sporočil: 1.924
[#2788957] 14.08.19 22:33 · odgovor na: rename (#2788955)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: hostamox 14.08.2019 22:38
Tele sejalnice so po moje precenjenega, bistven je setveni element, ki se ne maši. Nekaj podobnega prodaja en Anglež,cena cca 30.000 je pa v bistvu predsetvenik s sadilnimi nogacami. Bistvene so nogace, ki pa jih posamezno ne prodaja, vse skup ima patentirano. Kdor ima nekaj volje si lahko kaj podobnega zvari sam .

tritonseeddrills.com/images/
0307PBSXX sporočil: 265
[#2788958] 14.08.19 22:34 · odgovor na: alek14 (#2788938)
Odgovori   +    1
Dva pridelka letno sta na Slovenskih njivah običajna odkar pomnim v kolobarju žito - poljščine. Edino koruza je "potratna" saj z rastjo od sredi maja do septembra "požre" celo sezono zase.
Ti si pa očitno kmetijo videl samo na sliki, pa še to bolj od daleč.

Tale s CO2 je pa tudi svetska. Blagor nam, če tvoja drži, saj bodo kmalu 4 letine v sezoni, liste od solate bodo pa namesto dežnikov uporabljal.
hostamox sporočil: 1.924
[#2788962] 14.08.19 22:40 · odgovor na: 0307PBSXX (#2788958)
Odgovori   +    3
Co2 je normalen dodatek v rastlinjakih za višjo produkcijo.
kmetovalec sporočil: 589
[#2788964] 14.08.19 23:23
Odgovori   +    6
Tole je precej marketinško napisano. Če bi bilo tako enostavno nihče več ne bi uporabljal pluga, saj kmetje tudi niso tako neumni. Seveda stvari niso taok idilične kot jih je prikazuje članek. Res ne rabiš pluga (ta je običajno še najcenejši priključek), so pa ostali stroji bolj komplicirani in običajno bistveno dražji. Tako tudi prihranki niso omembe vredni. Pridelki so tam-tam, čeprav je tendenca v poskusih še vedno v prid klasike. Tudi glede varstva rastlin je več problemov in poraba pesticidov praviloma višja kot pri klasični obdelavi. Po nogometno bi dejali, da je rezultat med obema načinoma obdelave še vedno neodločen.
kmetovalec sporočil: 589
[#2788965] 14.08.19 23:28 · odgovor na: hostamox (#2788945)
Odgovori   +    3
[hostamox]
> [rename]
> Tole je tudi en velik tra-la-la....da ne recem trla baba lan.
>
> Razlogi:
> 1. Koliko kmetov pa ima 40ha (ozz. 100ha) obdelovalnih povrsin? Vecina je mini kmetij, povprecje se mi zdi je okrog 10ha.
> 2. Koliko kmetov je v stanju kupiti predlagana stroja za 70+20k€
> 3. Koliko kmetij pa se lahko ukvarja samo s poljedeljstvom?
> 4. Se sploh zavedate, da niso samo plugi, rahljalniki in freze, ampak se kosilnice, zgrabljalniki, obracalniki,, balirke, ovijalke, skropilnice, razne prikolice (tovorne,gozdarske) in prikljucki.
>
> Saj je fino, ce gospodu uspeva s plitvo obdelavo tal, ampak kar vsem kmetom pamet solit, da naj vecino strojev zmecejo stran, je pa dalec od resnega clanka.

Blo bi zanimivo za rentat. Sistem je prilagojen rastlinski, poljedelski pridelavi. V slo pa je teh površin za vzorec. V slo rabimo predvsem več znanja pašništva, pridelave na travinju.

Znanja je kar dovolj, le volje ponekod ni.
alek14 sporočil: 10.559
[#2788972] 15.08.19 06:19 · odgovor na: 0307PBSXX (#2788958)
Odgovori   +    1
[0307PBSXX]

Tale s CO2 je pa tudi svetska. Blagor nam, če tvoja drži, saj bodo kmalu 4 letine v sezoni, liste od solate bodo pa namesto dežnikov uporabljal.
Absolutno drži. Razlika je znantna.

V sedemdestetih v SLO ni bilo možno imeti dveh žetev.
bigl sporočil: 13.666
[#2788977] 15.08.19 07:35
Odgovori   +    4
Orje zemlje ne, pravi, rahlja pa jo:-). Ročno verjetno ne. Kmetijstvo brez subvencij pade, sploh eko. Pika. Na kratko. Lep dan.
P.S:: Ker je kmetijstvo posel, je tako kot v vsakem poslu: nekaterim uspe, ne pa vsem. Nekaj k temu prispeva tudi zakon velikih števil....
tadejkom sporočil: 114
[#2789063] 15.08.19 21:33 · odgovor na: hostamox (#2788962)
Odgovori   +    0
Samo ga je "mal" več.
deblo sporočil: 3.312
[#2789190] 16.08.19 21:50 · odgovor na: bigl (#2788977)
Odgovori   +    0
Če prenehajo subvencije bo Branko zopet moral orati, sicer bo suh in lačen.Sicer je pa Branko predvsem velik inovator, predvsem v tem, da bi vse naredil, samo, da mu ni treba delati.
hostamox sporočil: 1.924
[#2789206] 17.08.19 09:55 · odgovor na: deblo (#2789190)
Odgovori   +    0
Trenutno je njegov način obdelave podprt s 40€/ha. Tako da le zaradi subvencij ne bi spreminjal obdelave. Vsak (kmet) teži k temu, da bi delal cimanj.
vrac sporočil: 9.470
[#2789222] 17.08.19 12:33 · odgovor na: blink (#2788933)
Odgovori   +    2
[blink]
>»EU podpira tiste, ki izigravajo koncept subvencioniranja. Za kmete in okolje bi bilo bolje, da bi subvencionirala le dobro sejalno tehniko in orodja za plitko obdelavo tal, ne pa drugih strojev.

Najbolje bi bilo če bi subvencije ukinili in znižali davke.
Kmetijske subvencije so večinoma sredstva EU, če se jih odpovemo, jih bodo dobili pač drugi.

Strani: 1