V takem okolju tradicionalni kupci varnih obveznic, kot so pokojninski skladi ali zavarovalnice, iščejo druge naložbe, ki imajo vsaj zmerno pozitiven pričakovan donos. V praksi to pomeni, da večji delež portfelja naložb usmerjajo v bolj tvegane in manj likvidne naložbe. Stranski učinek negativnih obrestnih mer je premikanje portfelja naložb konservativnih vlagateljev v vse bolj tvegano in nelikvidno sestavo. To pa seveda pomeni vse manjšo odpornost teh portfeljev proti morebitnemu kakršnemukoli šoku na finančnih trgih in s tem šibi stabilnost finančnega sistema kot celote.

to je za moje oci zelo tocno. skoda pa je, da avtor, ki je clan uprave pokojninske druzbe, ne pove se kaj o tem, kako se problema loteva njegova druzba.

ker gledano iz aviona je videti, kot da so klasicne banke v bistvu odpisane, pokojninske druzbe pa tudi, ceprav jim narava posla omogoca daljse odrivanje problema v prihodnost.

kar se tice ecb, ima seveda se kaj na voljo - samo treba je (ce kdo po 10 letih se ni) opustiti vse omejitve v razmisljanju o tem, kaj da je "normalno", kaj je "nemogoce", kaj da je "trg " in "kapitalizem". kot obicajno japonska kaze pot in se jo bo.

delno sicer ucenec ze prehiteva ucitelja, cetudi v ze znani disciplini - masa obvenizc z negativnim ytd v emu je bila pred pol leta 3,2 bil $ in zdaj je 6,3, torej v pol leta se je prakticno podvojila in zdaj ze prehiteva japonsko (z 4,8 na 5,8) - www.bloomberg.com/gr...ield-debt/

obstajajo tudi prvi primeri, ko z negativnim ytd trgujejo obveznice iz razreda "high yield" ( = izdajatelj ima toliko slabso boniteto, da je moral ponuditi kao bistveno visjo obrestno mero), kar je ocvirek cisto posebne vrste - qz.com/1667436/inves...ve-yields/

Mogoče pa bi avtor tega članka lahko kandidiral za vodenje ECB, pa naj za začetek predlaga, kako se naj bi denarna politika vodila učinkovito...?