Nije zvaka za seljaka. Kaj ti pomaga digitalizacija in tahograf, ce je vse drugo:vceraj.

Flixbus je velika anomalija ob nemskem izjemnem omrezju ICE vlakov (pa DB se vedno tolcejo izgubo, ce prav vem), ki potujejo z 160-200 kilometrov po povsem ravnih na novo zgrajenih progah, karte so pa 3x drazje kot na "Vozi misko" flixbusu. Ce kaj potrjuje izrek Margaret Thatcher (resnicen ali pa ne), je to Flixbus, ki je namenjen dobesedno tistim, ki si se vlaka ne morejo privosciti...

Je pa res, da je Flixbus nagovoril tiste, ki avtobusa sploh niso upoštevali kot možno prevozno sredstvo. Recimo, ko berem blog modne oblikovalke in vsa zadovoljna piše, kako je šla z Flixbusom v Milano. Torej, ne avtobus, ampak Flixbus.

[FIN-542579]
Je pa res, da je Flixbus nagovoril tiste, ki avtobusa sploh niso upoštevali kot možno prevozno sredstvo. Recimo, ko berem blog modne oblikovalke in vsa zadovoljna piše, kako je šla z Flixbusom v Milano. Torej, ne avtobus, ampak Flixbus.

To nic ne spremeni na mojem argumentu, modne oblikovalke so revne kot cerkvene misi, ce nimajo sponzorja.

[bc123a]
Flixbus je velika anomalija ob nemskem izjemnem omrezju ICE vlakov (pa DB se vedno tolcejo izgubo, ce prav vem), ki potujejo z 160-200 kilometrov po povsem ravnih na novo zgrajenih progah, karte so pa 3x drazje kot na "Vozi misko" flixbusu. Ce kaj potrjuje izrek Margaret Thatcher (resnicen ali pa ne), je to Flixbus, ki je namenjen dobesedno tistim, ki si se vlaka ne morejo privosciti...

V večjem nemškem mestu sem se zanimal za celoletno karto za vlak za relacijo, ki približno ustreza razdalji med Kranjem in Ljubljano. Cena cca. 1.600 eur. V Berlinu pa je bila mesečna karta 80 eur.

Skratka zadeve niso poceni. In nemški vlaki imajo v vedno več primerih tudi zamudo. Toliko o nemški točnosti.

Na Dunaju je cena za celo leto 365 (vključuje podzemno, tramvaj, avtobus) , v Gradcu, ki je primerljiv z Ljubljano pa nekaj čez 200 eur.

V Ljubljani se pa primerjajo z Dunajem, zato je cena zgolj avtobusov 365 eur.

Skratka, smešnica.

Tako je. In potem imamo ideje, da ne rabimo niti tretjega pasu n aobvoznici in najbolj obremenjenih avtocestnih vpadnicah. Ničesar ne rabimo, čas pa teče. Pa vedno znova se spomnim, ko sem se iz vojske leta 1987 pripeljal z novega zagrebškega kolodvora na zastarelo avtobusno in železniško postajo v Ljubljani. Takrat je bila krepko za časom.

Mi delamo natecaj, projektne razpise, javne ponudbe, javnozasebna partnerstva. Pa jovovonanovo. Ce gre za postajo, NUK, Dramo. Nidani. Samodaje. In na koncu: ni. Ce pa ze je, je pa to nov Center s predvidenimi 60 zaposlenimi, ki ne ve se kaj bo delal, pa to ze nekdo drug v slabih razmerah dela stokrat tisockrat bolje. Ker ima ideje. In voljo. Ah, toninic.