Dogajanje okoli novele zakona o financiranju zasebnih šol je še najbolj podobno ravsanju salonskih in utopičnih levičarjev , ki so zaradi opredelitve osnovne šole
kot zasebne dobili politične ošpice in politični oslovski kašelj istočasno.
Izjave pristojnega ministra si je mogoče razložiti na način , da se od funkcij "zvrti". Izjave razumem vsebinsko kot politično arogantne, na robu politične dostojnosti in dopustnosti tako v odnosu do državljanov kot do drugače mislečih politikov in kot potrditev, da "navadne državljane" politiki razvrščajo v prvo, drugo ... razredne državljane, ko gre za koristi in očitno samo pri plačevanju davkov ni razlik . Prispevek za šolstvo plačujejo tudi starši otrok v t.i. zasebnih šolah z javnim programom.

Če bi vsaj o pomembnih ustavnih vprašanjih odločalo devet ustavnih sodnikov pa ne odloča, videli smo, da odločitve sprejema devet pobalinov iz Levice. Tudi pri nepremičninskem zakonu je odločitev sprejelo devet levih pobalinov, pri minimalni plači je pravtako odločitve sprejelo devet levih pobalinov, pri šikaniranju, davljenju in dušenju podjetnikov in zasebnega gospodarstva odločitve sprejemajo maščevi pobalini...Šarec jim le ustrežljivo sledi.

Kolumna, zagotovo vredna branja.
O odnosu vlade do ustave je bilo že prej veliko povedano. Zanimivejši je del, ki govori o ideologiji.
Model treh dimenzij me sicer (še) ne prepriča, vendar je to raziskovanje v pravo smer.

Kje je sploh problem?
Država ne bi smela neposredno financiratni nobene šole. Lepo se vsem otrokom (oziroma njihovim zastopnnikom) razdeli sredstva za izobraževanje v enaki višini...
Da ne bomo slepomišili, se to lahko naredi v obliki vrednostnega vavčerja in ne v denarju. Otroci (starši) potem te unovčijo v izobraževalni ustanovi po lastni izbiri. Če bi imela kakšna ustanova - kot svobodni trg dopušča - višje cene, to potem doplačajo starši iz lastnega žepa.