Strani: 1

pobalin sporočil: 14.456
[#2778878] 11.06.19 12:27
Odgovori   +    19
»Podjetja morajo bistveno več storiti za zmanjšanje rabe energije, država pa mora z ustreznimi politikami jasno pokazati smer razvoja. Zagovarjanje statusa quo in odsotnost ustreznih ter učinkovitih politik za zmanjšanje rabe energije v gospodarstvu ni v razvojnem interesu podjetij,« je sporočil Andrej Gnezda iz Umanotere.
Najprej zelo posplošena ugotovitev: z ozirom na pet revolucionarnih smernic o rabi energije, ki jih je sporočil filozof in teolog Andrej Gnezda, pričakujem ustrezen odziv iz gospodarstva. Naj pripravijo pet strateških smernic za trajnosten razvoj filozofije, teologije in sploh družboslovja v Moji Deželi.

Zdaj pa še replike po točkah...
1. Rezultati ankete o rabi energije v slovenskih podjetjih kažejo, da je učinkovita raba energije vse bolj v pristojnosti srednjega menedžmenta. Vendar pa se morajo vprašanjem rabe energije in izpustov toplogrednih plinov posvetiti vodstveni kadri.
Kot vsevedni CK ZKS in CK ZKJ? To je rešitev?
Seznanjenost vodstva s stroški zaradi nakupa energentov in možnimi prihranki zaradi ukrepov učinkovite rabe energije bo omogočila pospešitev naložb v učinkovito rabo energije.
Vodstvo podjetja, ki je med največjimi porabniki energije, se pravi energijsko intenzivnega podjetja, ki ni "seznanjeno s stroški zaradi nakupa energentov in možnimi prihranki" bi bilo v normalnem svetu že danes bivše!
Energetski pregledi v podjetjih namreč kažejo, da podjetja še vedno izgubljajo energijo, četudi bi izgubo lahko preprečila z razmeroma preprostimi in finančno nezahtevnimi ukrepi. Podjetja morajo zato okrepiti nadzor in spremljanje rabe energije ter izvesti ukrepe, med katerimi se številni povrnejo v nekaj letih.
A anketa ni pokazala, zakaj kljub energetskim pregledom in njihovim ugotovitvam podjetja ne okrepijo...?
2. V Sloveniji je le okoli 30 podjetij vpeljalo sistem za upravljanje z energijo ISO 50001, med njimi je le nekaj takšnih, ki sodijo med največje porabnike energije. Vprašljiva je tudi kakovost energetskih pregledov, podjetja pa niso zavezana k izvedbi kakršnihkoli naložb na podlagi ugotovitev teh pregledov. Podjetja morajo pospešeno uvesti sistem upravljanja z energijo ISO 50001 ter izvesti vse naložbe v učinkovito rabo energije, ki se povrnejo v roku štirih let.
Če strnem, so energetski pregledi vprašljivi, standard tako rekoč nezavezujoč, zato je treba izvajanje tega domnevno precej brezplodnega početja nadvse pospešiti. Koliko in katere pa so te naložbe, ki se povrnejo v roku štirih let? Aja, glej točko 1...
3. Prehod v krožno gospodarstvo prinaša priložnosti za snovne, energetske in finančne prihranke. Snovna učinkovitost in raba sekundarnih surovin pomenita možnost visokih prihrankov pri rabi energije. Primer je proizvodnja aluminija, kjer recikliranje aluminija v primerjavi s proizvodnjo primarnega aluminija prinaša več kot 90 odstotkov manjšo rabo energije.
Eureka, kdo bi si mislil, da tega v npr. Talumu ne vedo, zato mirno dopuščajo, da silne količine rabljenega aluminija vozijo na smetišča in v tujino. Škoda, da umanoteristi niso bolj podjetni, da bi zdaj izkoristili silno priložnost za krožno obdelavo in predelavo embalaže, ki se v Moji Deželi kopiči čez vse meje.
4. Na ravni procesov, produktov in poslovnih modelov bodo potrebne inovacije in transformacije, ki bodo omogočile prehod v nizkoogljično gospodarstvo. Zato bo potrebno bistveno okrepiti razvojne, raziskovalne in inovacijske dejavnosti podjetij. Podjetja se bodo morala posvetiti tudi vprašanjem prevelikih proizvodnih kapacitet in prilagoditvam glede na razmere na trgih ob prehodu v krožno gospodarstvo.
Bravo, mladi Šerlok! Za okrepitev razvojnih itn. potencialov gotovo rabimo več pametnih filozofov teologov in arhitektk, ki nam bodo kot Domanovićev Vođa s takimi smernicami kazali pot v odpravo prevelikih proizvodnih kapacitet in krožno svetlo prihodnost. Rešitev: naj vse proizvajajo Kitajci, ki naj s svinjskimi mega ladjami tudi odpeljejo vse naše oz. njihove smeti.
5. V okviru ekonomsko socialnega sveta, gospodarskih in sektorskih združenj mora industrija od države zahtevati dolgoročen okvir zmanjšanja izpustov ter oblikovanje energetskih politik, programov in strategij, skladnih s podnebnimi cilji. To bo nakazalo smer razvoja industrije in omogočilo dolgoročno načrtovanje za zmanjšanje rabe energije in emisij ter zagotovilo potrebno stabilno poslovno okolje. Zagovarjanje statusa quo in ohranjanje obstoječih neustreznih in neučinkovitih politik učinkovite rabe energije v gospodarstvu ni v razvojnem interesu podjetij, so še zapisali v Umanoteri.
Na tako politikantsko birokratsko latovščino nisem znal replicirati v prejšnjem in ne znam tudi v sedanjem režimu. Znam pa se vprašati, če gre samo za ponesrečeno poenostavljen izbor žurnalista iz zajetnega strokovnega gradiva.
www.umanotera.org/no...rvo-mesto/
Ne. Med več dokumenti sem našel tudi te smernice. Tole je tako rekoč za prepis petih točk, katerih mistično genezo je plačala država aka državljani aka davkoplačevalci.
Smernice so bile oblikovane v okviru projekta Klima za podnebje, ki ga izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, sofinancira pa ga Ministrstvo za okolje in prostor.
www.umanotera.org/wp...striji.pdf
Če koga zanima, kaj je ta strateško ključno esencialni "projekt Klima za podnebje", si ga lahko ogleda tukaj:
www.umanotera.org/ka...-podnebje/

Tam sem našel edinstven primer sprevrženosti vsega tega jalovega agitpropa: video posnetek Arneja Hodaliča, ki okoljsko uničevalno leta širom po svetu, ker je fotografiranje eksotičnih krajev in bitij njegov poklic, kupuje pa zelo malo oblačil in že 30 let nobenega avtomobila. Po njegovi logiki imamo drugi ljudje pravico kupovati vse sorte - avtomobile, kupe oblačil, tone mesa in sira, hektolitre mleka, če to lahko nekako opravičimo - pač poklic, življenjska usmeritev itn. www.youtube.com/watc...IqCa6mpNQA
Hodaliča razumem, ne pa Umanotere... Ma, v bistvu razumem vse, ker načela se vedno končajo ali transformirajo na domačem pragu. Tako si predstavljam, da bi v primeru množičnega odpovedovanja letalskim potovanjem ta spet postala bolj ekskluzivna in bistveno dražja, kar bi morda ogrozilo Hodaličev poklicno-poslovni model. Sicer pa v razmislek detajl iz agitpropovskega dokumenta Umanotere (str. 55),
www.umanotera.org/wp...ah-ppt.pdf
kjer piše, da samo en samcat interkontinentalni polet povzroči več okoljske škode (1,9-5,19 tone CO2) kot življenje z avtomobilom (1,75 tone)!

A propos Umanotera: splača se vreči oko tudi na dokument "Energetsko intenzivna industrija v Sloveniji: poraba energije, dodana vrednost, delovna mesta", ki je v redu, če na nobenem ministrstvu, v nobenem uradu, agenciji, inštitutu, fakulteti, javnem zavodu itn. res ni nikogar, ki bi redno statistično urejal in pregledoval te iste podatke na zelo podoben način. Ker tole je zame čisto autsorsanje opravil javne uprave:
www.umanotera.org/wp...veniji.pdf

Strani: 1