Strani: 1

dz1975 sporočil: 2.264
[#2769328] 11.04.19 19:55
Odgovori   +    35
Po selitvi iz Slovenije je moj neto dohodek 87% bruto dohodka, s privat zdravstvenim zavarovanjem pa 85%...
anon-317971 sporočil: 768
[#2769339] 11.04.19 21:48
Odgovori   +    44
To sporočilo je izbrisal avtor (31.07.2020 14:06)
anon-50337 sporočil: 212
[#2769449] 12.04.19 10:25
Odgovori   +    28
Avtor narobe uporablja termin "davčni primež" - samo ne vem ali nalašč ali zaradi nevednosti. V vsakem primeru to ni vredno novinarja Financ.

Po svetu se uporablja termin "tax wedge": www.oecd.org/tax/tax...ochure.pdf , ki pomeni razliko (oz. razmerje) med skupnim stroškom delodajalca in prejemkom zaposlenega. Slovenjia je tu našteta pri cca 43.3% (za 2018).

"V povprečju domov odnesemo skoraj dve tretjini bruto plače" - tukaj se manipulira z terminom "bruto plača". Bruto bi moralo pomeniti skupen strošek zaposlitve, pri nas pa je to neka vmesna številka, ki ne pomeni ničesar. Delodajalec iz naslova zaposlitve delavca nakazuje državi razne davke in prispevke državi na razne konce (dohodnina, prispevki SPIZ, itd..) - zakaj se torej nekaj šteje v bruto plačo nekaj pa ne? Gre za čisto manipulacijo politikov, da davki ne bi zgledali tako visoki.

Tole so številke za povprečno plačo (za zadnje tromesečje):
Neto plača: 1.156,66 €
Bruto plača: 1.774,00 €
Bruto strošek delodajalca: 2.059,61 €

Torej pri povprečni plači (1156 neto) je skupna davčna obremenitev cca 44%, torej bolj točna izjava bi bila: "V povprečju domov odnesemo malo več kot polovico tega kar plača delodajalec"

V razmislek avtorici.
anon-217002 sporočil: 275
[#2769505] 12.04.19 13:15 · odgovor na: anon-317971 (#2769339)
Odgovori   +    7
V osemdesetih letih 19 stoletja je želel nemški kacler Otto von Bismarck zmanjšati vpliv takratnih prevladujočih socialističnih idej. V borbi proti njim, je začel uvajati socialne politike in uvajati socialno državo (državni socializem). Tako je bil leta 1883 sprejet zakon o zdravstvenem zavarovanju, kjer so bili prispevki v zdravstveni sklad na lokalnem nivoju, razdeljeni med delodajalce (eno tretjino) in delavce dve tretjini. Leta 1884 je bil sprejet zakon, ki je obravnaval nesreče pri delu, leta 1889 pa še pokojninsko invalidski zakon, ki pa je veljal na državnem nivoju in ga je tudi nadzirala država. Zakaj delitev? Politično je bilo smiselno strošek razdeliti med delodajalce, delojemalce in državo, čeprav je seveda celotno breme nosil delavec. Tako kot tudi vse ostale davke v celoti nosijo samo fizične osebe, ne pa gospodarske družbe, ki te davke le plačujejo v državni proračun.
anon-317971 sporočil: 768
[#2769602] 12.04.19 21:49 · odgovor na: anon-217002 (#2769505)
Odgovori   +    1
To sporočilo je izbrisal avtor (31.07.2020 14:07)
anon-317028 sporočil: 30.415
[#2770971] 20.04.19 12:09
Odgovori   +    0
Kaže, da od razbremenitve regresa še nekaj časa ne bo nič, kajti Levica je tik pred zdajci pred poslance poslala svoj predlog razbremenitve regresa, s čimer je razhudila tako koalicijo kot opozicijo. Na predlog Levice in Kordiševo obrazložitev je Matjaž Han zabrusil: »Ti si res nor.« Tisto, kar zunaj parlamenta vsi vedo, da je Kordiš nor, je včeraj odmevalo tudi v parlamentu. Nekateri so dejali, da bi bilo bolje, če bi koalicija ob takšnih levih norcih poiskala partnerje na desni strani...Več na: novice.svet24.si/cla...in-delavce

Strani: 1