TadejK prosim za komentar na to temo v eni izmed naslednjih kolumn.

Dobro je, da bo Banka Slovenije morala dokazovati, da je sanacijo bank izvedla pravilno in izračunala pravo luknjo.

Jaz bi opozoril še na eno krivico, ki se je zgodila vlagateljem v izbrisane delnice in obveznice. Ta krivica se nanaša na davčno področje. Izbris se je zgodil par dni pred koncem leta , oziroma davčnega leta. Kot majhen vlagatelj sem vedno poskušal poravnati izgube z dobički pri drugih vrednostnih papirjih. V tem primeru pa enostavno ni bilo časa. Država me je dvakrat okradla, prvič ko so mi prodali NKBM delnice in jih potem izbrisali in drugič pri davkih na kapitalske dobičke ustvarjene pri drugih vrednostnih papirjih, ki jih žal nisem mogel poračunati z zgubo pri izbrisu NKBM delnic. Jaz bi bil seveda mnogo bolj zadovoljen če bi z ustreznim zakonom omogočili poravnati davčne obveznosti kapitalskih dobičkov z izgubo izbrisanih delnic.

Za protiutež natolcevanjem, češ da "so predlog zakona prek ene izmed interesnih skupin državnega sveta želeli uveljaviti nekateri razlaščenci", in insinuacijam iz ust sekretarja MF o nekih "njihovih nasprotjih interesa" je tole uradna objava DS z razlago, kako in zakaj so spisali svoj lastni predlog zakona:

www.ds-rs.si/?q=novi...1554960719

Državni svet je soglasno sprejel Predlog zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Gre za implementacijo odločbe Ustavnega sodišča, s katero zakonodajalec zamuja že dve leti. Poglavitni cilj predloga zakona je predvsem odpraviti ustavno neskladnost, ki je bila ugotovljena z ustavno odločbo, tako da uzakonimo poseben postopek sodnega varstva za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank.
Predlog zakona, ki ga je pripravila Vlada se bistveno razlikuje od predloga zakona, ki ga je pripravil Državni svet, predvsem zato, ker vladni predlog predvideva uporabo pravil pravdnega postopka za gospodarske spore v omenjenih postopkih, stopničaste tožbe in ne predvideva ustreznih pravil, ki bi sanirale finančno neravnotežje med strankami postopka.
Po mnenju Državnega sveta vladni predlog ne predstavlja celovite implementacije odločbe ustavnega sodišča, predvsem zato, ker bi lahko zaradi prekomernosti stroškov ti lahko nekdanje imetnike odvračali od učinkovitega sodnega varstva. Za Državni svet je ključno, da zakonodajalec zagotovi učinkovito sodno varstvo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki bo skladno z odločbo Ustavnega sodišča, za kar si kljub molku zakonodajalca aktivno prizadeva že vrsto let. Prav zato bo v nadaljnjih postopkih sprejemanja zakona Državni svet deloval konstruktivno v korist oškodovanih imetnikov, med katerimi je tudi država.

Pa še iz izjave DS za STA:
www.sta.si/2625284/d...h-v-bankah

Državni svet se s problematiko razlaščencev ukvarja od leta 2013 in ne tekmuje s finančnim ministrstvom, je poudaril predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. "Država je imela pet let časa za rešitev te problematike, to je dovolj," je pojasnil odločitev državnega sveta za pripravo svojega predloga zakona. Da je vlada predlog zakona sprejela na dopisni seji, pa po njegovem mnenju kaže na namero, da se postopke zavlačuje.