Javno zdravstvo je tu za pacienta. Nekateri zdravniki - vplivneži, so pozabili na življenje in razmišljajo samo še o moči in denarju.

Mislim, ne biti prevec pametni. Ce se drzava (preko ministra) in zdravniki res spustijo v vojno, bodo zmagali zdravniki, v vsakem primeru.

Kakorkoli, ministri gor, dol, zdravniki se morajo tudi sprijaznit, da so delavci, tako kot smo ostali za njih in da morajo delat, "švicat" za plačo. Tudi na normo, razen, če niso sami svoji delodajalci. Tam pa so sploh pod brutalnim pritiskom svobode, če želijo preživet. Toliko jamranja začne presedat, razmišljam. Sami zdravniki lahko in morajo svojo dejavnost sistemsko optimirat. Več in več denarja ni rešitev, tako tudi dr. Mramor zadnjič enkrat pri odmevih. Lep dan.
P.S.: Če delaš na več koncih, valjda da si zmozgan, vrst pa ni in ni konec. Razmišljam.

Reševanja problemov v zdravstvu in šolstvu se politika že ves čas loteva povsem napačno, pri čemer ji ustavno sodišče pridno asistira. Najprej je treba tako šolstvo kot zdravstvo striktno razmejiti na privatno in javno. Ko se torej zdravnik ali profesor odloči, da bo zapustil javni sektor, mora najpej državi vrniti vrednost šudja. Pri zdravniku je to približno pol milijona evrov + štipendija, z zamudnimi obrestmi. To velja tudi za tiste zdravnike, ki odidejo v tujino. Čim tak primerek državi dolga ne plača, ga le-ta išče preko Interpola z mednarodno tiralico. Ko ga najdejo, se tujega zaposlovalca najprej obvesti o tem, da je univerza, pri kateri je zdravnik kao diplomiral razveljavila njegovo diplomo. Nato tuja bolnišnica našega "zdravnika" toži zaradi lažnega predstavljanja in škode, ki jo je bolnišnici naredil, zaradi pričakovanih tožb pacientov, ki so se "zdravili" pri osebi brez veljavne izobrazbe. V kolikor želi slovenski zdravnik delati privatno, mora najprej kupiti ordincijo ali nemara kliniko. Denar zanjo zdravnik dobi na banki, ko predloži dokument o pričakovanih dohodkih, ki mora vsebovati točno oceno o tem, koliko takih samoplačniških pacientov zdravnik pričakuje, da bodo za prvi preged plačali vsaj 500 eur, za nadljnje zdravljenje vsaj 2.500 eur in za manjši operativni pregled vsaj 10.000 eur. To so gotovo pogoji, ki bodo slovenske zdravnike spravili na realna tla, da se državi ne bo treba več kar naprej ubadati z njihovimi bedarijami. Seveda pa je to samo prvi del. Drugi del predstavlja udbo za vratom vsakega zdravnika v javnem sektorju, tako da mora vsako povišanje plač zdravnikov iti v kritni sklad, iz katerega si bodo zdravniki v javnem sektorju plačevali napake, ki jih pri svojem delu delajo. Tretji del rešitve zdravstvenega problema v Sloveniji pa pomeni racionalizacijo bolnišnic, ukinitev računovdstev in nabave zdravil in materijala po posameznih zdravstvenih enotah in uvedno centralnega računovodstva in centralne nabave vsega materijala v okviru ministrstva za zdravje. Analogno mora veljati tudi za šolstvo.

Mislim, da je tudi opici evidentno, kako enostavna je rešitev "problemov" zdravnikov, tako da vlada nikakor ne bi smela omahovati v sprejetju zgoraj navedenga pristopa.

Uriah Heep.