Italija je ravnala pragmatično in samoohranitveno. Skupne investicije v EU so šele leta 2018 dosegle nivo iz leta 2007 s tem, da so v Nemčiji bile za 16% višje, prav nasprotno so v Italiji, Španiji, Grčiji in na Portugalskem bile za 20% nižje. Kljub temu, da Kitajci ne dovolijo EU prost dostop do svojega trga, Nemci, Francozi tudi Američani ne morejo mediteranskim državam prepovedati kitajskih investicij, saj tem državam npr. Italiji ne ponujajo nič, v Italijo ne investirajo nič pa še vse kaže, da bodo mediteranske in srednjeevropske države dobile manj denarja iz evropskih skladov.

Kitajci bodo vložili 1.000 milijard dolarjev v infrastrukturo, ki bo povezala Kitajsko z Europo, Azijo in Afriko, danes vidimo, da bo povezala Italijo, povezala bo Trst z vzhodnimi zalednimi državami. Kaj lahko ponudimo Kitajcem? Naj posodobijo progo od Sežane do madžarske meje, zgradijo železniško obvoznico okrog Ljubljane, povežejo z železnico Brnik, zgradijo dvotirne železniške proge...Torej, lahko smo zraven in not ter poberemo kakšno kitajsko milijardo, lahko nas tudi ni...