Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Koliko stanejo jabolka pri NLB?
Strani: 1
sporočil: 1.782
... morajo člani NS delovati izključno v korist družbe, in ne njenih posameznih delničarjev, pa čeprav bi ti bili po njihovem (ali, še pomembneje, našem) občutku še tako pomembni, kot je država.Tole je navečji shit našega socialnega kapitalizma, kar smo si lahko zamislili.
Torej, dajmo družbo v roke izbrancem (tudi direktorju in "političnemu" NS), nikakor pa ne lastniku - kapitalistu.
Se pravi direktor dela v korist družbe (v kolikor ne samo v svojo), NS dela v korist družbe. Kdo sploh dela v korist lastnika? Zakaj bi sploh bil potem pri nas lastnik? NS bi moral imeti uporavo na vajetih, ne pa da ji drži špago.
Niti načrtni proti tajkunski zakon se bi mogel narediti hujše razlastitve kapitala.
Se prekleto čudim, da s takimi sploh še dobimo kakšno tujo investicijo.
sporočil: 30.415
Ker nisem delničar NLB me plača njenega predsednika uprave in
članov uprave zanima prav toliko kot plača direktorja Revoza ali
Sberbanke, torej me ne zanima, pa vendar ta nadzorni svet, ki ni
slika nove lastniške strukture banke bi iz etičnih in moralnih
razlogov moral zavrniti odločanje o plači uprave, ki naj jo
spremeni novi nadzorni svet. Sicer, novi nadzorni svet bi ne glede
na poslovne rezultate moral zamenjati upravo, ki je na eni strani
bila vazal slovenske politike, na drugi pa, ker ni poskrbela za
sklic nove skupščine in izvolitev novega nadzornega sveta. Kar se
pa jabolk tiče bom raje obiskal kmeta na vasi ali tržnici in kupil
staro sorto neškropljenih na pogled grdih jabolk kot lepa zlati
delišes ali topaz, 50 krat škropljena le bohsigavedi s čem. Zdi se,
da je čas, da v upravo NLB sedejo novi od slovenske politike
neškropljeni člani uprave.
sporočil: 275
Plačilo vodij podjetij je zahtevna tema. Avtor prispevka je
korektno predstavil problematiko, vendar se je omejil samo na plačo
ne pa na nagrajevanje dobrega vodenja podjetja. Običajno so nagrade
participacija na dobičku. Seveda imamo evropsko prakso, kjer je ta
simbolična in običajno omejena na maksimalen delež glede na plačo.
V tem primeru je bitka za plačo podvržena zakonitostim navedenih v
prispevku avtorja. Če pa vzamemo kot izhodišče za razpravo ameriško
nagrajevanje, ki je precej širše in lahko pomeni tudi dva ali
tri-kratnik osnovne plače, potem se srečamo s situacijo, ko osnovna
plača pomeni le prehodni kredit ali avans na izplačilo nagrade.
Posebej še takrat, ko se menedžerjeva participacija na dobičku
sprosti šele v primeru, ko dobiček preseže stopnjo, ki jo zahtevajo
lastniki. V takem primeru je popolnoma jasno, da mora menedžer
najprej pokriti stroške svoje plače (začasni kredit), in zagotoviti
lastnikova pričakovanja, preden lahko sam participira na dobičku.
Takrat tudi odpadejo težave na katere opozarja avtor. Seveda noben
sistem ni vsemogočen, na kar kaže tudi primer Enron.
Strani: 1