Trije ministri bodo nekaj mesecev sestankovali, če se bodo medicinski odpadki človeškega izvora upepeljevali in sežigali v slovenskih krematorijih, na koncu koncev so se do nedavnega že sežigali. Kaj bi naredili podjetniki oz. zasebni lastniki bolnišnic? Prvič, ugotovili bi če domači krematoriji izpolnjujejo zakonske pogoje za sežig in drugič primerjali bi stroške sežiga doma in v tujini in če je cenejši sežig v tujini, se bodo odpadki še naprej vozili v tujino, če pa je cenejši doma se bodo pač kurili doma in bo v tem primeru potrebno urediti pogodbena razmerja z Biotero. Saj nobene velike filozofije ni.

Ultra sposobni Leben potrebuje za tole 4 mesece... Kot je povedal zgornji avtor, bi se tole normalno lahko rešilo nekje v enem tednu. Pregled ponudnikov, certifikatov in cen. Basta. Tale naduti (kvazi čudežni deček) Leben, pa ker ni nikoli delal v realnem sektorju, tega seveda ni sposoben...

Vso zmedenost (da ne uporabim kakšnega bolj trdega izraza) te družbe kaže tudi ta primer, v katerem med medicinske ODPADKE mešamo npr. amputirane dele človeških teles in nerojene OTROKE - pazi: do 22 tedna (če pustimo ob strani besedno manipulacijo "zarodek", ki razoseblja nerojeno bitje na raven ODPADKA in omogoča dozdevno lažje odločanje, v katero kanto bomo ODPADEK odvrgli).
A 22 tednov in en dan predstavlja mejo med ODPADKOM in OTROKOM?
Vprašajte mamo OTROKA, ki je umrl zaradi spontanega splava, ali si je ob zavedanju, da je noseča, mislila, da nosi v sebi OTROKA ali potencialni odpadek?

Ko bomo hoteli, znali, zmogli reči otroku OTROK, potem bodo tudi umetno sproducirane, blasfemične težave izginile.