Službo je mogoče dobiti tudi brez univerzitetne izobrazbe. Obstajajo strojni tehniki, ki zaslužijo bolje kot diplomirani komunikologi.

To je pa spet en druzboslovec verjetno naumil.

Prvic, to kar pise v clanku v glavnem velja za druzboslovne studije. Ne vem koliko stromarjev, strojnikov in diplomiranih fizikov kelnari, ampak rekel bi da ne prav dosti, ce pa koga poznate, firme stojijo v vrsti.

Drugic, diplomirani strojniki zasluzijo se boljse kot strojni tehniki, je pa res da morajo za to velikokrat v tujino.

Skratka, najslabse strategije glede studija predlagajo ravno tisti, ki so studirali - druzboslovje. Ker vse merijo po svojem, druzboslovnem vatlu. Novinarji jih pa nekriticno nosijo naprej.

Kaj ko bi raje radikalno, ampak res radikalno, zmanjsali stevilo vpisnih mest na fakse, kjer se diplomira za v McDonaldsu delati?

Slovenija bi se predvsem morala odpreti tujim univerzam in dovoliti študij v tujem jeziku, tudi nosilci kolegijev bi morali biti tuji profesorji. Seveda, ta študij bi bil plačljiv in bi študentje kmalu ugotovili, da je študij res investicija, ki odpira dobre službe v tujini. Slovenske brezplačne državne univerze bi počasi ugašale, ker bi dobile sloves ameriških državnih univerz brez ugleda.

Ni fer, da plačilo študija predlaga nekdo, ki ga je imel zastonj.

... Študij ni sociala, ampak investicija – študirat gremo zato, da bomo imeli možnost zgraditi boljšo kariero. ...

... ne, študij res ni sociala, ampak je zaradi glavarine predvsem trajni vir odličnega zaslužka za razne profesorje na fakultetah za istraživanje rude i gubljenje vremena, ki so si jih na davkoplačevalske stroške posejali v vsako slovensko vas, ker - kot je rekel Pahor - mora Slovenija biti družba znanja ...

Res gredo vsi študirat.
Ampak smeri so pa ... na FDV menda lahko padeš samo po štengah. Na izpitu nikakor.

Najbolj smešno (bolj tragikomično) se mi potem zdi argumentiranje, da si javni sektor zasluži višje plače, ker ima v povprečju višjo izobrazbo. Ta višja izobrazba pa je pri iskanju zaposlitve dilema, ali v JU ali v McDonald's.

Ravno sem v tem, da opazujem pri svojem naraščaju. Stari prijatelji (iz srednje in osnovne šole) veselo študirajo in na mah opravijo vse obveznosti. Za večino se ve, na katerih faksih.
Moj naraščaj je zagrizel v naravoslovje in peni: "Le kdo je trdil, da je študentvo uživancija?"

Tako da, če bi družboslovje razpisalo le toliko mest, kolikor se pričakuje povpraševanja po kadrih (kar spet ne bi šlo, saj je JU zaposlovalec brez dna, očitno bi bilo treba uvesti druge omejitve), bi naravna selekcija sama zdesetkala tole preštevilčno študiranje, ker po normalni porazdelitvi folk enostavno ni dovolj sposoben, da bi doštudiral neko smer, ki ima svetovno veljavo.

Študij, ki proizvede zaključno nalogo o pomenih bureka, namreč niso vredni niti tega.