Če bomo res morali plačevati Počivlaškovo turistično blodnjo, ki ji on reče taksa, v višini 3,2 evra na dan, kar bo za štiričlansko družino znašalo 13 evrov na dan oz. 130 evrov za 10 dni je to že občuten strošek, ki bo marsikoga odpeljal na Hrvaško ali npr. v Tunizijo, Turčijo... Ne smemo pozabiti na še nekaj, namreč na začetku decembra/2018, kljub temu, da smo prišli z vavčerjem, smo na recepciji hotela v Podčetrtku morali plačati tudi vpisnino ali prijavnino v višini 1 evro po osebi. Poglejmo primer. Izven sezone se na hrvaški obali npr. v Crikvenici ali Selcah dobi apartmana za 10 oseb tudi za 50 evrov, enak apartmana se za to ceno dobi tudi v Sloveniji. Najameš ga za 5 dni. V Sloveniji bo treba plačati turistično takso v višini 160 evrov, torej praktično kot dobre tri najemnine, v Podčetrku pa še 10 evrov prijavnine...V Crikvenici je ta taksa 60 evrov. Razlika je velika, najmanj v višini ene zelo zelo dobre skupinske večerje v apartmaju ali na terasi s pijačo vred...

3,5 ure

Res so bili prazniki, so še, pardon, ampak takšnega kaosa na avtocesti proti slovenski meji, nisem še doživel v življenju. Vožnja je potekala lepo gladko, vse do zadnje cestninske postaje od Zagreba proti Ljubljani za plačilo slavnih 7 kun, kar pomeni avtomatsko 1 €, saj razlike nazaj ne vračajo. Tam smo se kakšnih 400 metrov pred cestninsko postajo ustavili v dveh kolonah, saj so se potem z desne strani pridruževali zelo hitro vozeči avtomobili in tovornjaki ter avtobusi,seveda vsi po istem pasu, kjer je dovoljenje za ENC. Kljub temu, da je bilo odprtih 5 vstopnih mest, se je vožnja nadaljevala po polžje ali pa v večini primerov stoječe v nepretrgani koloni. Vsi, ki smo stali v teh dveh kolonah, smo samo nemo opazovali, kako hitro prihajajo vsi z desne strani in tako prehitevajo vse nas, vedno bolj stoječa vozila.
Ko smo prišli končno do cestninske postaje in plačali teh 7 kun oziroma 1€, se tudi tam zaposleni niso mogli zamenjati smene, ker so njihovi sodelavci stali v isti vrsti kot mi, tako, da so podaljšali delocvni čas. Obenem so povedali, da vse do tega dne, česa takega niso videli. Izsiljevanja, prerivanja, prerazporejanja iz 5 kolon v samo 3 vse do hrvaškega mejnega prehoda, trobljenje, izrivanje, vse to je bilo normalno pred cestninsko postajo in potem do mejnega prehoda, kjer so bila odprta samo 3 vstopna mesta ter za kamione ter avtobuse. Ko smo se razvrstili spet v označene kolone, je bilo vmes še menjava smene policije in carine. Po pregledu in skeniranju dokumentov, smo se morali razvrščati samo v eno kolono, zaradi tega, ker je bila pri carini na desni strani spuščena rampa in smo se na levi strani zopet razvrščali v samo eno kolono.
Ko smo na koncu koncev zagledali stavbo naše mejne kontrole, misleč, da so za kolone krive naše Schengenske kontrole, je bilo od hrvaške carine do slovenske, na mejni kontroli par avtomobilov.
Tam je bil v hišici prijazen policaj, ki je rekel:" kako je pri bratih Hrvatih, je še vedno takšna gužva pri njih", zaželeli smo mu vse dobro v novem letu 2019, ki se je začelo čakajoče in utrujajoče.
Dobro, da se ni zgodilo več nesreč, kako so tam divjali mimo nas, saj je šlo na centimetre, da nobenemu potniku ni bilo slabo, sicer bi zelo težko prišla rešilec in prva pomoč, da ne govorimo o gasilcih. Zanimivo, da nikjer ni bilo nobenega policijskega vozila in policajev, da bi kaznovali ter vračali vse prekrškarje, ki so nas prehitevali z desne na začelje kolone. Dobro, da smo bili potniki toliko uvidevni in strpno prenašali vse to zapovedano bruseljsko (ne)šengensko ter šengensko birokracijo, informacijske sisteme in varnostne sisteme EU. Koliko je bilo ustvarjenega v tem času nepotrebnega smoga, strupenih plinov in onesnaževanja okolja ter seveda nepotrebnega zastrupljanja vseh potnikov ter tam vseh zaposlenih. Vse to tudi ni prispevalo k večji okoljski zavesti in ohranjanju naravnega okolja, predpisanih protokolov o zmanjševanju izpustov ter zakonov o okoljski problematiki.
Čas prehoda hrvaško slovenske meje, je bil natanko astronomskih in nepotrebnih 3,5 ure.
Hvala lepa, za takšno evropsko varnost, hvala lepa za takšne dežele z vedno višjimi evropskimi mejami in hvala lepa za takšne evropske avtoceste...želeli smo Evropo brez meja, dobili pa sistem, ki ima največ meja v glavah tistih, ki so si vse to izmislili in uvedli vse moderne in nečloveške nadzorne varnostne sisteme. Vse to v duhu demokracije in demokratičnih vrednot. No, o vseh teh vrednotah, bi vedeli najbolje povedati vsi tisti, ki so včeraj delili enako usodo, usodo čakajočih v svojo obljubljeno domovino...vsem želim veliko zdravja, družinskega razumevanje, poslovnih uspehov in čim manj mukotrpnega čakanja na mejah...