Tudi socialna država je denar. Nemška mesta in občine želijo preveriti nemški sistem socialne pomoči s 160 različnih socialnih subvencij, kar na leto pomeni 100 milijard evrov. Ocenjujejo, da v prihodnosti država ne bo mogla izpolniti vsa pričakovanja revnejših državljanov. Zanimivo je, da pri gradnji novega sistema socialne pomoči enakopravno sodelujejo gospodarstvo (kapital), sindikati in državne inštitucije. Odločitve se bodo verjetno sprejele s konsenzom za razliko od Slovenije, kje slovenska politika gospodarstvo (kapital) nič ne sprašuje. V vseh državah z močno socialno državo (Skandinavske države, Benelux, Avstrija, Nemčija, Francija) obstaja korporativno sodelovanje med delodajalci, sindikatom in državo, le v Sloveniji je to nemogoče, ker vsakokratna politika na oblasti razume oblast kot bianco dovoljenje za plačevanje računov svoje volilne baze.

ne bo privolila v to, da kdorkoli v Nemčiji ureja davčno, socialno ali varnostno politiko razen Nemcev

Tole temelji na napačni predpostavki brezpogojne centralizacije, ki žal je značilnost današnje Slovenije.
Davki niso nujno centraliziran sistem in celo v večini držav niso centralizirani. Niti pri nas niso bili v času Jugoslavije. Zvezni (državni) davki običajno predstavljajo zgolj manjši del. Po mojem mnenju bi se tudi Nemci sprijaznili s 3-5% evropsko stopnjo in sorazmerno nižjo "state tax" stopnjo.