Če ga veseli in izziva naj Rok kar predava mikroekonomijo študentom, ki ne živijo z mikroekonomijo ali od nje in niso odvisni od mikroekonomije. Mi, slovenski podjetniki, ki nam je mikroekonomija del življenja in živimo od ponudbe in povpraševanja, Rokovih akademskih predavanj iz ekonomije ne potrebujemo, ker so brez dodane vrednosti. Roku bi skromno svetoval naj se ne poistoveti z »mi ekonomisti«, naj nam raje še naprej pomaga razumeti življenje brez »mi ekonomisti«, ekonomijo naj prepusti ekonomistom, tudi Tajnikarju in Mencingerju, ki kljub temu, da sta za sedanje čase narobe našraufana sta vendar ekonomista z znanjem ekonomista.

Ekonomija ni znanost. Je le orodje politike. Politiki odlocijo, ekonomisti pojasnjujejo/utemeljujejo/zamegljujejo/pametujejo. Zivljenje gre pa svojo pot. Vsem petletkam navkljub.

[FIN-454644]
Ekonomija ni znanost. Je le orodje politike. Politiki odlocijo, ekonomisti pojasnjujejo/utemeljujejo/zamegljujejo/pametujejo. Zivljenje gre pa svojo pot. Vsem petletkam navkljub.

Kaj poten asistent Rok pojasnjuje študentom, se tudi jaz sprašujem?

H2O je običajno tekočina, lahko pa je tudi para ali led. Na ekvatorju se drugače obnaša kot na Mt. Everestu. O vodi vemo praktično vse, morda nam še kaj manjka. Recimo da še vedno ne vemo kako iz vode ekonomično pridobiti vodik in ga uporabiti za gorivo! Voda je osnova za dogovore, najprej Celzij, danes Kelvin, čeprav še vedno uporabljamo Celzija. Recimo, da je to znanost.
Strinjam se, da ekonomija ni znanost. Kot družbena veda se ukvarja z odnosi med ljudmi, procesi, ki potekajo v družbi, mnenji, stališči, verovanjem in različnim investicijskim ali potrošnim potencialom posameznika, skratka z neobvladljivim številom spremenljivk. (Vse naravoslovne znanosti se ukvarjajo z obvladljivim številom spremenljivk). Zato svojih dognanj ne more dokazati z eksperimenti, predvsem ne s ponovljivimi eksperimenti, saj se družba neprestano spreminja. Je pa znanost v smislu, da zna pretekle dogodke pojasniti, oceniti kateri ukrepi so lahko smiselni in kateri ne. Ne žalost, pa ne more napovedati kako se bo družba odzvala na neko stanje in spremembe tega stanja in jih verjetno nikoli ne bo mogla. Teoretično, bi bilo to možno, če bi možgane vsakega posameznika prebivalca našega planeta povezali s superračunalnikom in bi imeli program , ki bi misli posameznika lahko procesiral v prihodnje dogodke. Na srečo tega ne bom dočakal.
Politika ozirom oblast je obstajala že dolgo preden se je ekonomska »znanost« sploh razvila. Glej na primer: 40 stoletij kontrole mezd in cen (www.amazon.com/Forty...004VHIIUC) H.H.Hope take ukrepe prišteva med konservativni socializem.
Pravo odkritje ekonomske teorija je PROSTI TRG recimo z Adamom Smithom. Na osnovi tega se je ekonomska (znanost) teorija začela razvijati. Imeli smo obdobja liberalizma, socializma in različnih šol, vse dokler se ni pojavil J.M.Keynes, ki s svojo teorijo dejansko dal orodje politikom za izvajanje njihovih oblastnih pozicij. Oblast mu je hvaležna in razvoj njegove teorije podpira (sami presodite kateri ekonomisti spadajo v šolo Keynsa), čeprav je državni intervencionizem v popolnem nasprotju s prostim trgom. Zato smo tu, kjer smo. To ni le problem Slovenije, pač pa celega sveta.
Spremljam razvoj Roka Novaka. Morda bi ga lahko kdaj tudi popravil, vendar ocenjujem, da je na pravi poti in bo sam izoblikoval stališča, ki bodo vzdržala profesionalno presojo.

To je najboljše, kar je do sedaj napisal Rok.

Intervencionizem je politika. Ekonomija je pa ene sorte sloganje. Kaj je bilo, ker je bilo, ce bi bilo bi bilo, bo ce boce ne pa ne. Bo, ker mora bit, ce ne bo bo pa kej druzga. Ekonomisti so vedezevalci za nazaj in za naprej. Ce rata, rata, ce ne pa frata.