Brezplačen javni potniški promet, ki ga morajo plačati davkoplačevalci ni brezplačen. Brezplačno je nekaj brezplačnega, po srbsko "džabe" ali po bosansko "džabaluka". V Sloveniji ni nič brezplačnega, vedno mora nekdo plačati, vedno mora nekdo imeti manj, da bi nekdo drug imel več. Kdaj bi v Sloveniji nekaj, vsaj pogojno, bilo zastonj? Za začetek bi morali vrniti 32 milijard javnega dolga, potem bi morali iz slovenskega javnega sektorja prejeti pobudo o zmanjšanju plač za 30%, ker je zaposlene obsedlo nekakšno nelagodje in občutek, da delajo nekaj kar ni prav, naenkrat so se počutili kot nemoralneži in tatovi, niti spat ne morejo od slabe vesti, da so roparji, ki ropajo zasebno gospodarstvo, in so predlagali vladi naj maso za njihove plače zmanjša za milijardo in ta denar, ki si ga nihče ne more lastiti vlada naj uporabi za financiranje brezplačnega javnega prevoza v državi.

ps. nisem študirani filozof, le rad premlevam o nemogočih stvareh brez velike praktične vrednosti.

Brezplacen javni prevoz je seveda edina smiselna resitev. Edina. Ampak mi bomo najprej narocili nekaj studij, razmisljali o koncesijah in koncesionarjih, o javnozasebnem partnerstvu, ukinitvi vinjet, uvedbi najrazlicnejsih vozovnic, da ne brojim dalje. Potni stroski so brezvezna postavka. Placa jo delodajalec. Potem imamo celo rec korekcijskih faktorjev: subvencionirano to, subvencionrano ono, socialni transfer na socialni transfer in tisoce razdeljevalcev vseh teh subvencij in transferjev. Delavec naj zasluzi za spodobno zivljenje. Ce bo lahko sel v sluzbo zastonj, bo sel na javni prevoz, ce bo ustrezno organiziran. Ni treba, da so ogromni avtobusi, lahko je vec kombijev. Je pa realen problem razprsena poseljenost. In vpeljati bi bilo treba smiselne linije, ki jih lahko organizirajo zgolj lokalne skupnosti, kjer poznajo potrebe prebivalstva. Malo zdrave kmecke pameti.

[FIN-454644]
Brezplacen javni prevoz je seveda edina smiselna resitev. Edina. Ampak mi bomo najprej narocili nekaj studij, razmisljali o koncesijah in koncesionarjih, o javnozasebnem partnerstvu, ukinitvi vinjet, uvedbi najrazlicnejsih vozovnic, da ne brojim dalje. Potni stroski so brezvezna postavka. Placa jo delodajalec. Potem imamo celo rec korekcijskih faktorjev: subvencionirano to, subvencionrano ono, socialni transfer na socialni transfer in tisoce razdeljevalcev vseh teh subvencij in transferjev. Delavec naj zasluzi za spodobno zivljenje. Ce bo lahko sel v sluzbo zastonj, bo sel na javni prevoz, ce bo ustrezno organiziran. Ni treba, da so ogromni avtobusi, lahko je vec kombijev. Je pa realen problem razprsena poseljenost. In vpeljati bi bilo treba smiselne linije, ki jih lahko organizirajo zgolj lokalne skupnosti, kjer poznajo potrebe prebivalstva. Malo zdrave kmecke pameti.

Očitno "zastonj" javni prevoz ne zmanjšuje uporabe osebnih avtomobilov, zmanjšuje pa, kot v Talinu peš hojo, kar je dodten minus zastonjkarstva v javnem prevozu oseb. Prav tako to ne bi odpravilo nadomestil za prevoz na delo in z dela. Mreža avtobusnih linij tega ne omogoča in zaradi razpršenosti poselitve v Sloveniji tudi nikoli ne bo omogočala.