Sam z oglasi, ki se vrtijo na posnetkih, zaslužil od 20 do 35 evrov na mesec

niti za mobitel ni

VARIACIJE

Zanimivo, da v Poletni finančni šoli, nihče od sodelujočih ne želi delati v dokaj sorodnem poklicu, zavarovalništvu, vsaj glede na stalnost in varnost zaposlitve.
Glede na oblike zaposlitve, pa bi lahko več povedali tudi o samih stroških in davščinah, posebej pri delu preko mladinskega ali študentskega servisa.

* neto zaslužek študenta: 84,50%
** prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje študenta: 15,50%
*** prispevki delodajalca: 15,74%
- (prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen): 0,53%
- (prispevek za zdravstveno zavarovanje): 6,35%
- (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje): 8,85%
*** koncesijska dajatev: 16% (plača delodajalec)
- (ŠOS): 3,83%
- (posrednik): 3,80%
- (proračunski sklad ministrstva): 8,41%
*** dodatna koncesijska dajatev: 2,0% (plača delodalec)
www.studentski-servi...skega-dela
www.studentski-servi...eracun.php

** prispevek, ki ga plača študent
*** prispevek in dajatve, ki jih plača delodajalec

10,21 €

Delavci v atipičnih oblikah zaposlitev si želijo minimalno urno postavko

Delavci v atipičnih oblikah zaposlitev si v tovrstnih oblikah zaposlovanja želijo uvedbe minimalne urne postavke, kaže študija, ki jo je v sodelovanju z ljubljansko pravno fakulteto izvedlo Gibanje za dostojno delo in socialno družbo. Minimalna urna postavka bi morala biti po njihovih ugotovitvah vsaj 10,21 evra bruto.

Kot so pojasnili avtorji študije, ki so ugotovitve v četrtek predstavili tudi na pravni fakulteti, so na podlagi opravljenih intervjujev ugotovili, da je glavni razlog za željo po uvedbi minimalne urne postavke padanje cen v panogah zaradi prevelike konkurence in premajhnega povpraševanja na trgu delovne sile.

“Nizke cene storitev so namreč tiste, ki ogrožajo socialno varnost delavcev v atipičnih oblikah zaposlitev. Zato se iz njih razvije prekarno delo, katerega glavna značilnost je ravno pomanjkanje socialne varnosti, ki močno vpliva na način življenja delavcev in njihovo duševno stanje,” so navedli.

Minimalna postavka v atipičnih oblikah dela, ki bi dosegala raven slovenske minimalne plače, bi prekarnim delavcem po njihovih ugotovitvah omogočila sprotno odplačevanje mesečnih življenjskih stroškov in zagotavljala redni mesečni dohodek.

Poudarili so, da so pri določanju minimalne urne postavke za atipične oblike dela izhajali iz primerjave z redno zaposlenimi, ki prejemajo minimalno plačo. Izračunali so torej, koliko mora na uro zaslužiti samostojni podjetnik, da si lahko izplača minimalno plačo, malico, potne stroške in regres, hkrati pa plača tudi prispevke za socialna zavarovanja, stroške opreme ter v času dela zasluži dovolj, da si privošči dopust in bolniško.

Pri izračunu so predpostavljali, da bo samozaposleni delo ves mesec opravljal osem ur dnevno in pet dni na teden. “To pa seveda ne drži v celoti, saj morajo samozaposleni veliko denarja in napora vložiti v to, da sploh pridobijo naročnike,” so poudarili avtorji študije.

Minimalna urna postavka bi morala biti po njihovih ugotovitvah tako določena še višje. Različne panoge pa imajo tudi različne stroške opreme, nujne za izvajanje dela, tako da bi minimalno urno postavko morali določiti panožno, so še dodali.
www.primorske.si/slo...i-zelijo-m
 

To so sanjski poklici naših mladih udeležencev poletne finančne šole

Angleška raziskava, ki so jo opravili med 16- in 17-letniki, pa razkriva, da se mladi najbolj zanimajo za poklic youtuber.

Raziskava na drugo mesto želenih poklicev uvršča blogarja/vlogarja, nato glasbenika/pevca. Na četrtem mestu je poklic igralec, za njim režiser, zdravnik/medicinska sestra, TV-voditelj, atlet/učitelj, pisatelj. Lestvico desetih zapira poklic odvetnika.

Kakšno pa je to zavajanje ? Sploh ne gre za želje mladih udeležencev, ampak za neko raziskavo sneto z neta...