Glede na napisano starši res pretiravajo.
(dejanski primer izpred dveh desetletij) -
Ko mati pride s šestnajtletnim sinom na razgovor za službo,
pomeni, da je sin popolnoma nesamostojen.
Mati v tem primeru na sina lahko samo počaka pred vrati.

Največkrat se to dogaja v primerih, ko sta starš in otrok taka, da tako "plešeta": starš, posesiven do otroka in (sicer odrasel) otrok na splošno neodločen. Two to tango.

Takih primerov je na srečo zelo malo, vedno so bili in ne bi posploševal. Če do recimo 18 leta starosti otroka spremlja starš pri odločanju o kaki pomembni zadevi, tudi ali zlasti premoženjski, to ni nič neobičajnega. Ne bi delal drame.

Nesamozavest otroka pa je ključno vprašanje tu. Razlogov za to pa je mnogo (seveda so starši tu pomemben dejavnik), nekateri pa so tudi biološke narave, vgrajeni v posameznika, in tu se stanje izboljšuje zelo počasi - če kdo pomaga...

Vsak primer zase je treba pogledati, kar tako posploševati pa si ne bi upal. (Tudi pred 100 leti je mnogo sinov in hčera ostalo doma, se podrejalo staršem, jim "služilo", o tem se je v nešteto knjigah, romanih pisalo - reklo se jim je, da so sramežljivi - zato ne moremo reči, da danes pa teh primerov ne bo več - pač dogaja se in vsak primer je treba pogledati, zakaj je tako.)

Ob vsem prebranem strokovnjakinje za psihologijo dela Eve Boštjančič, posebej glede starševske odgovornosti se je za vprašati, kako je od sedaj naprej opredeljena vloga staršev, saj poslej ni več potrebno skrbeti niti glede varnosti lastnih otrok, premoženjskega stanja, nakupa oblačil in športne opreme, prehranjevanju in higieni lastnih otrok, saj bo za vse to skrbel tisti, ki je napisal in glasoval za to zakonsko skorpucalo.

Včeraj so bile predstavljene novosti v Francoskih šolah, kjer so prepovedali uporabo mobitelov, tudi pri odmorih morajo biti mobiteli ugasnjeni. Poleg tega so skrajšali teden za en dan in sicer bodo od sedaj naprej v sredo izvajali športne in kulturne dejavnosti, posvetili pa bodo več pozornosti učenju materinega jezika in domoljubni vzgoji...