Oh jej, kako je zadnje čase popularna politična korektnost in za vsako ceno vsiljevanje neke enakosti, ki je nikoli ne bo.
Mimogrede, kako je kaj z razmerjem plač v gradbeništvu, komunali, rudarstvu, ribištvu in podobnem?

Kolumna žal ne sledi (dobremu) slovesu avtorja.

Zakaj je smetar vedno moškega spola? Ali pa pismonoša? Glass ceiling? :) Nisem še srečal ženske, ki bi bila pismonoša ali smetar. Sem pa že videl moškega, ki je čistilka ali ki je vzgojitelj. Videl sem tudi žensko, ki vozi mestni avtobus, žensko, ki je gasilka, ali žensko, ki pilotira letalo.

Sedaj pa resno h kritiki.

Na podlagi česa avtor domneva, da so ženske v Sloveniji slabše plačane kot moški - pa menda ne na podlagi srednjih plač? Na podlagi česa domneva, da bo 0% razlika vodila k večji enakopravnosti pri nagrajevanje (ne pa zgolj k večji enakosti)? Na čem temelji njegov zaključek, da bo 0% razlika v plačah vodila k boljši izkoriščenosti človeških virov (in zakaj o tem zgolj špekulira, čeprav so britanske družbe poročale o plačnih razlikah ter ima podatke o poslovanju teh družb)? Zakaj se v kolumni obravnava zgolj 1 vidik izbira poklica (okolje) ne pa vseh 4, ki so v kolumni omenjeni? In pa, če bodo zaradi slabše izkoriščenosti človeških virov podjetja res poslovala slabše, ali potemtakem to pomeni, da je potrebno glede tega nekaj narediti (merljivi cilji) oz. če vprašam drugače, ali avtor (več) ne zaupa nevidni roki trga (okolja)? Če da, zakaj potem apelira na družbo (okolje), da nekaj naredi glede nesprejemljivega stanja?

Po pravici povedano mi že malo presedajo članki o enakopravnosti in neenakopravnosti spolov, vedoč, da je bog enakopravno razdelil pamet, neumost in sposobnost med moške in ženske. Kaj mislijo o tem stari misleci npr. Kierkegaard, ki piše: Ženska je...božanska nastava /…/, ženska se prebudi le ob ljubezenskem klicu, do takrat je sen. To bitje ženske, ki še ne ve zase, ni niti moč imenovati bitje (eksistenca), saj še ne biva v najglobljem smislu besede. Njeno bitje, ki je enako najbolj naturnemu stanju, bi lahko primerjali z življenjem rastlin; razvija se s trenutkom, v neposrednosti, skozi dotik.

Ženska postane ženska oz. se zbudi iz sanjavosti šele preko moškega; on jo realizira. Sama ni sposobna realizirati kvalitativnega skoka kakor moški in še torej ni jaz: jaz se vzpostavi šele s kvalitativnim skokom. Ženska je napram moškemu bolj čutno bitje, medtem ko je moški nosilec duha.

Z drugimi besedami ženska je za Kierkegaarda bit za duha, prebudi se šele pod njegovim pogledom in je tako proizvod moškega, njegovih sanj. Moški žensko proizvaja, hkrati pa izziva njeno naravo...Tine Hribar bi rekel, da najprej moški sanja o ženski, v njej prebudi ženstvenost, jo izzove; sledi preobrat in drugi stadij, ko ona sanja njega.

Dodajmo še Flisarjevo muzo, ki ima svojo moč le na daljavo, ko se enkrat pod tabo spoti, njen čar izgine...Dodal bi kakor za koga, meni se ta čar vedno ponavlja in ponavlja.

Ko smo že pri Petersonu.
www.youtube.com/watc...ieVE-xFXuo