Takšne gradbene biblije v Sloveniji še dolgo ne bo, ker slovenska politika temelji na izigravanju...Škufca se zavzema, da bi enostavno prevedli standardizacijo ene izmed razvitih držav, kar bi po njegovih izračunih stalo okoli 60 tisoč evrov...lahko bi na splošno prevzeli tudi pravosodni in zdravstveni sistem ene izmed razvitih držav, pa seveda ne bomo, če pa bo v Šarčevi vladajoči koaliciji šest strank, bo Slovenija za 4 leta kar se tiče sprejemanja napredne zakonodaje popolnoma blokirana.

Problematiko popisov je dosedaj ignorirala vsa stroka, v prvi vrsti projektantska. Namesto da bi jih razumeli kot bistven element, ki povezuje oziroma pretvaja grafično predstavitev v izvedbeno, torej pretvorbo slike v materialno vsebino, je v bil tako za projektanta kot investorja popis vedno neko nujno zlo. Praviloma pa bi ga morali vsi jemati kot del projektne dokumentacije, ki je nujno potreben za samo realizacijo projekta. Dober popis je ključen tako za projektanta, kot izvajlca in s tem tudi za investitorja. Vse nejasnosti se da izkoristiti na obeh straneh, v vsakem primeru pa je nezadovoljen investitor. Res je, da danes po gradbeni krizi na eni strani ni več strokovnih "popisovalcev" , na drugi strani pa tudi sami projektanti izdelujejo popise, katerih kvaliteta je lahko vprašljiva. Gradbena kriza je tudi povzročila, da so se v bitki za posel gradbeniki prilagodili še tao slabim popisom, da so le dobili delo. Naslednji korak gradbenika je bil v iskanju napak projektne dokumentacije, da bi lahko po pridobljenem poslu dobil nazaj tisto, kar je moral požreti pred podpisom pogodbe. In tu se spet začenja inkončuje tisti začaran krog. Zagotovo je potrebno področje urediti, zlasti pa ga standizirati in ga tudi finančno ovrednotiti kot del projektne dokumentacije tako. Sporom med izvajalci, projektanti in investitorji, ki nastajajo ob razičnih interpretacijah takih in drugačnih popisov, se lahko končna samo na način standardizacije. Predvsem pa se ne sme preveč pričakovati od BIM modeliranja, ker bo to bolj groba osnova ter pomoč pri izdelavi popisov. Potreben bo čas , da se sistem prilagodi in dopolnijo standardi ter da tako projektant kot investitor data dovolj veliko težo temu problemu in tudi razumevanje, da je so dobri popisi nujni za oba. Projektanta opozarjajo na probleme in nejasnosti, investitorju pa omogočajo realno sliko na investicijo in zmanjševanje problemov z izvajalci.

V članku je navedenih veliko problemov, ki pestijo gradbeništvo in so večplastni ter se jih zgolj s standardizacijo popisov del ne bo rešilo, tako kot bi bilo to potrebno. Problematika je širša in kompleksna.
Prvi večji problem izvira s strani investitorjev. Tu se predvsem veliki investitorji dejansko »izživljajo« in izvajalska podjetja silijo v sprejemanje različnih tolmačenj popisov, kar za izvajalce pomeni dodatna tveganja, ki pa na koncu projektov neredko rezultirajo v reševanje sporov na sodišču (kar je omenil že g. Škufca). Pri malih in »javnih/državnih« investitorjih, pa je prisotna predvsem nestrokovnost in površen odnos do popisov del in spremljajoče tehnične dokumentacije. To večkrat izkoriščajo projektanti in v fazi razpisov oddajajo popise del v obliki »polizdelkov«, ki v nadaljevanju rezultirajo v množico novih problemov med investitorjem, izvajalcem in drugimi deležniki na projektu.
Izdelava popisov del bi morala biti v smislu odgovornosti zakonsko opredeljena. Odgovorne osebe na strani investitorja po veljavni zakonodaji NI. Pri tem ne gre zgolj za odgovornost pri popisih del, temveč celotnem tehničnem delu razpisne dokumentacije (tehnične specifikacije idr.), ki mora biti na koncu uravnotežena. Investitor bi moral projektanta ali za ta namen usposobljene strokovnjake (stroškovne inženirje za področje gradbeništva; ang. quantity surveyor), ustrezno pogodbeno obligirati, da izdela kvalitetne in predvsem nedvoumne ter točne popise (opise, količine, strukturo popisa s pravilnimi izračuni, zaokroževanjem …).
V zadnjem času smo priča, da se na tem področju in za reševanje zgoraj navedenega problema, predpisuje predvsem tehnologija (npr. BIM), kar ni nič narobe, vendar je to nezadostno, saj bi moral biti na prvem mestu predpisan predvsem strokovno pravilen in kvaliteten popis del!
Moramo se zavedati, da standardizacija zaradi novih materialov, tehnologij, spreminjajoče se zakonodaje itd. ne bo nikoli dokončana zgodba in da standardizacije popisov del ne gre zamenjevati s standardizacijo »gradbenih normativov«, kar je sicer povezano, vendar zaradi posebnosti ocenjevanja investicij (gradbene kalkulacije) povsem druga zgodba. Tu je naloga izvajalskih podjetij, da se pravilno organizirajo in spoznajo, kje je ključ do njihovega uspešnega poslovanja. Kdor misli, da bo BIM avtomatiziral izdelavo popisov del in s standardizacijo popisov del nadomestil resno delo kalkulantov, se pač moti!
Proces standardizacije je kompleksen proces, ki ga je potrebno predvsem ustrezno organizirati in se ga lotiti takoj, vendar dolgoročno. Kot največji investitor mora vlogo organizatorja prevzeti država oziroma njene za to pristojne inštitucije, pri tem pa vključiti v proces vso zainteresirano strokovno javnost in strokovnjake. Eno in napačno je prevajanje tujih standardizacij, povsem drugo pa je harmonizacija tujih izkušenj in dobrih praks na slovenske specifikacije, standarde itd. Za sodelovanje v procesu standardizacije je potrebno poiskati in vključiti kompetentne strokovnjake iz različnih organizacij in področjih (gradbeništvo, ekonomija, pravo …). Ključno pa je, da se rezultati standardizacije neprestano spremljajo in seveda tudi posodabljajo. Strinjamo se, da je standardizacija popisov del strokovno zahteven, časovno dolgotrajen in finančno zahteven projekt, ki pa bi bil s pravim pristopom večkrat in v kratkem času povrnjen, tako investitorjem, kot izvajalcem ter vsem ostalim deležnikom v procesu graditve. In ne drži, da nimamo dobrih praks in dovolj lastnega tehničnega ter strokovnega znanja, da tak proces speljemo sami.
V podjetju Axis d.o.o. se s standardizacijo v gradbeništvu (popisov, procesov, informacij, komunikacije ….) ukvarjamo že več kot 15 let. Za sabo imamo kar nekaj referenčnih projektov tako na strani investitorjev kot izvajalskih podjetij, ki dokazujejo vse prednosti standardizacije in potrjujejo, da se s pravilnim pristopom, da doseči marsikaj. Naš pogled in predlog možne rešitve standardizacije popisov (letos bomo zaključili celotno področje gradbeništva), smo že večkrat javno predstavili. Odzivi so bili vedno zgolj pozitivni. Pa vseeno se še vedno najdejo strokovnjaki, ki želijo vse naše znanje in vložek pretopiti v prevajanje tujih standardov.
To je seveda »naš« pogled, ki pa je lahko dobra osnova za »nacionalno standardizacijo«, katere pot sem opisal zgoraj.

Ivan Rus