Globalna statistika kaže, da so fosilni energenti doživeli vrhunec in se počasi poslavljajo. Lani so imele naftne družbe po svetu za 1.300 milijard dolarjev manj poslov z nafto kot leto prej.

Zmanjševanje porabe v avtomobilih se sevda moa izkazati v zmanjševanju prodaje goriv. pred 42 leti mi je katrca požrla več bencina kot današnji neprimerno močnejši C3 Picasso.

»Avtomobili z motorji na notranje izgorevanje so v urbanih okoljih, kjer so hitrosti nizke, neučinkoviti in ustvarjajo smog, prašne delce ter hrup, škodijo zdravju in ozonu. Uvoz naftnih derivatov pomeni, da denar, v slovenskem prometu ga je za okoli dve milijardi evrov na leto, pretakamo v države izvoznice nafte. Ta denar bi lahko lokalno krožil in skrbel za večjo gospodarsko rast ter več delovnih mest,« je povedal Bunta.

1) Seveda električni avtomobili ne povzročajo prahu (okoli 35-40% prahu izvira iz pnevmatik, torej se predvideva da e-avti nimajo pnevmatik, torej gre za lebdeča vozila).
2) Elektrika za e-avte ne raste na drevesu, potrebno jo je proizvesti, kar je pa spet vezano na fosilne energente, pri nas okoli 40%. Res pa kurimo v glavnme premog in ne pretakamo denarja v izvoznice nafte v večji meri. In gospod pozablja da je avto avto, ne glede na pogon.

In pri vsem navdušenju nad e-avti ne smemo pozabiti, da je v povprečnem evropskem mestparkiranje največja težava osebnih vozil, kar pa z e-avti seveda ne rešimo.

"E-avto se številnim splača že danes"

Se popolnoma strinjam!


Še zlasti, dokler jim elektriko plačujejo drugi in ne oni sami!


Piarovske nebuloze.

Od kod bo pa v proračun prišel izostanek dajatev, ki predstavlja še enkrat toliko, kot sama nabavna cena pogonskih naftnih goriv, recimo 1/6 proračuna? Kdo bo plačal zelo drage ojačitve električnega omrežja? Kdo bo plačal nove potrebne proizvodne zmogljivosti elektrike?

Tisti, ki mislijo, da bo zadevo rešila fotovoltaika, naj čez palec izračunajo, koliko fotovoltaike bi bilo potrebne, da bi recimo z njo po letni energiji pokrili količino energije, potrebno za popoln prehod na električno mobilnost? Pa če bi to še šlo poleti (če bi 1/3 vseh slovenskih streh prekrili s PV samo za polnjenje cca. 1 MIO el. vozil), kaj narediti pozimi, ko PV proizvajajo zanemarljivo malo, el. avti pa takrat potrebujejo največ? Torej potrebujemo še enkrat toliko moči v rezervnih npr. plinskih elektrarnah (od kod pa pride plin?), ali za ta namen eno jedrsko elektrarno, katere energijo bi morali poleti metati stran (ob toliko inštalirani moči). Potem je že bolje, če namesto PV takoj začnemo razmišljati o novi nuklearki, pri kateri seveda tudi jedrsko gorivo ne zraste na drevesu, ampak ga uvažamo, da ne govorim o nevarnosti, če se pri obratovanju slednje kaj zalomi. V vsakem primeru pa bi bile potrebne enormne ojačitve oz. vložki v elektro omrežja in transformacije.

Zato se sprašujem, koliko je opcija prehoda na el. mobilnost zelena. Lahko da je na papirju, v praksi pa verjetno ne, sploh če upoštevamo še degradacijo območij, kjer se izkoriščajo rudnine potrebne za el. baterije (npr. uničili bomo bolivijsko puščavo,...), saj tudi baterije zaenkrat še ne rastejo na drevesih.

Edino razumno rešitev vidim v spremebi naših navad (manj nepotrebnih voženj z avtomobili) in predvsem v prehodu na javna prevozna sredstva. Morali bi se resno, celostno lotiti modernizacije slovenskih železnic. Danes imamo nekaj glavnih slovenskih povezav še enotirnih, nekatre celo na diesel lokomotive. Torej še železnice ne zmoremo elektrificirati in postaviti na soliden nivo, pa sanjamo o pretežni elektrifikaciji avtomobilskega prevoza ..

Tako da sam vidim to zgodbo predvsem kot polje, v katerem je veliko priložnosti za mešetarje in njihove hitre in mastne zaslužke (subvencije), ki jih na koncu plačamo davkoplačevalci. Taka strategija ni celostno strokovno premišljena, ni strateška, še najmanj pa je zelena.

Zanimiva je predavanje profesorja, ki osvetli nekaj tehničnih vidikov ...

www.youtube.com/watc...IVQrdtvfhI
www.youtube.com/watc...wx9myxo5HA