Kaj je narobe z Orbanom ne vem, ker se zdi, da ni nič narobe. Kaj je narobe z Janšo, premalo se smeji, zdi se pa, da je v svojih najbolj zrelih letih pripravljen vrniti ugrabljeno Slovenijo Slovencem. Kaj je narobe z Američani ne vem pa je vendar nekaj narobe. Na vprašanje enega senatorja, če se ZDA lahko odpovejo politiki spreminjanja režimov po svetu, kar bi lahko izvajale tudi druge države, na primer Rusija, je novi državni sekretar Pompeo dejal, da so ZDA Amerika, druge države pa niso Amerika. ZDA smo unikatna, izjemna država, Rusija je tudi unikatna, vendar ni izjemna država, je včeraj pred Senatom pribil Pompeo. Kaj je narobe z Američani?

Kaj je narobe z nami. Trump je izvoljen, Putin je izvoljen, Xi je izvoljen, Orban je izvoljen. In? Kaj bi radi? Prevzgojili volilce? Katere pa? Vse ali samo nekatere? In kako?

Jaz Janšo spoštujem kar je naredil za državo in ja se mu godi krivica, ker se tako spravljajo na njega.

Ampak potem je poteba pač postopati, drugače. Spremeniti 'rules of engagement'. To delajo strategi.

V bistvu, to je naredil DEMOS, ko je recimo sredinsko levico iztrgal iz objema SZDL in jo pripojil DEMOSu (Zeleni, SDSS, SDZ). Zato je tudi zmagal - v bistvu bi lahko overall 2/3 če ne bi bilo tretjega zbora združenega dela, kjer je imela Partija večino in se je volilo drugače. Se pravi krščansko-ljudska komponenta (SKD, SKZ) + sredinska.

To je naredil Janša 2004.

To je naredil Pahor na zadnjih 2 predsedniških. Na prvih je s spravljivo retoriko in ravno pravšnjim pozicioniranjem na sredino in da je prisluhnil desni poziciji, zmagal že v 1 krogu in nato pometel s Türkom v drugem. Potem je v mandatu kolikor se da uresničeval zadeve glede sprave itd. Za naš položaj še kar optimalno kar se max. da (spomenik, pokopi, umenovanje Jakliča, udeležba na tudi desnih dogodkih civilne družbe). Na drugih volitvah je skoraj izpeljal zmago v prvem in nato zmagal v drugem ko sta ga hkrati (?!) napadla Janša in Kučan. Šarca so volili ZLjevci, SDjevci in velik del katolikov. Wtf?!?

Leta 2011 je SDS naredil veliko napako, ko je z zrušitvijo liberalne DL izgubil potencialnega dolgoročnega močnega reformnega partnerja, ki je bil tudi recimo temu evratlantsko sredinsko naravnan. Virant je v pravkar objavljenem intervjuju rekel, da če bi preživeli prva leta bi dolgoročno imeli 10% glasov. Se pravi imaš libertarno stranko ki je lahko korektor tudi v sredinsko levih vladah. Sedaj nimamo nič.

Leta 2014 se je Janša še bolj zaprl v svojo letargijo. Posledica: SDS pristane pri 181.00 volivcih (domet prej je imela 300.000). NSI minimalno poveča parlamentarni izkupiček. SLS zaradi Bogovičevega soliranja za nekaj 1.000 glasov izpade iz parlamenta. Cel kup ljudi ni šlo volit - ne SDS, ne SLS, ne NSI - ker niso videli smisla, ker ni možnost za zmago. Pragmatiki so volili SMC.

Letos so se lotili pravilno ampak spet si SDS dela podrejene satelite.

Kaj je rešitev?
Samo 1: Na volitvah relativno dober uspeh (med 6-15%) doseže Požar. Sredinski, ravno prav populistično, anti-koruptivno usmerjen. Lahko pridobi veliko volivev DL/SMC/sredinski SDS tipa. In prepreči dvig Šarca. In nato v vlado vstopi SDS z Janšo kot ministrom za obrambo mandatarja pa ponudijo enega drugega.

Vsak ima svoj confirmation bias, ampak pri Mateju Avblju je izražen nadpovprečno. Kako lahko nekoga moti, da Orban ukinja opozicijsko časopisje, hkrati pa ga ne moti, da v Sloveniji sploh nimamo opozicijskega časopisa in tudi sicer je medijski prostor tako močno levosučen, da je celo novinarjem samim nerodno, ko jih v zasebnem krogu povprašaš o soočenjih pred volitvami. Enako velja za javno financirano civilno družbo in akademsko sfero, kjer ima leva politična misel popolni monopol in drugačnega razmišljanja od partijske linije niti ne slišiš.

Osnovni problem levice je džihadistična prepričanost v moralno superiornost svoje pozicije, ki zato desnici ne prizna, da so njena stališča legitimna, temveč jih dojema in predstavlja kot patologijo. Še posebej sporno je to v Sloveniji, kjer je leva politična filozofija tudi izrazito socialistična, naklonjena državnemu lastništvu podjetij, državnemu upravljanju šol in bolnic itd., to niso samoumevne rešitve, v večini razvitega sveta bi vzbujale čudenje in posmeh. Enako migranti niso navidezni problem, ne glede na to, koliko jih je ali ni v Sloveniji, dovolj je obiskati Rim ali Pariz, da je očitna legitimnost debate, ali je takšna družba nekaj, kar si želimo, ali pa morda tudi ne, pa ne zato, ker bi bili rasisti, ker bi se tujcev bali ali jih celo sovražili, ampak ker multikulturna družba ne deluje, temveč erodira socialno kohezijo in občutek skupnosti, da varnostnih tveganj ne omenjamo.