Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek »Glede na pričakovano rast porabe potrebujemo še veliko sončnih elektrarn«
Strani: 1
sporočil: 7.929
Trezen in uravnotežen pogled na stanje v elektroenergetiki.
Pri nas pa je še en problem. Ogromno teoretičnih (šank) rešitev in pogledov, v praksi pa en kup presranih ljudi, ki si ne upajo na kaj novega staviti. Obča narava Slovenca pač.
Pri nas pa je še en problem. Ogromno teoretičnih (šank) rešitev in pogledov, v praksi pa en kup presranih ljudi, ki si ne upajo na kaj novega staviti. Obča narava Slovenca pač.
sporočil: 10.879
Problem Slovenije je lega. Izrazito vetrovnih podrocij je malo.
Veter ni konstanten. Sonca je statisticno tudi relativno malo. In
ga ni celo leto. Atomske centrale in hidroenergija izgledata za
nase razmere bolj optimalni opciji.
sporočil: 25
V SI s pomočjo sonca (SE) ne moremo pokriti ne sadanje ne bodoče
porabe električne energije, niti ob pomoči drugih obnovlivih virov
kot so voda, veter, itd, ne. Ob premalo sončnih dneh vse možne
obnovljive proizvodnje elektrike nikakor ne moremo v zadostnih
količinah shraniti, ne v baterije ne v jezove. To je zaenkrat tako
tehnično kot ekonomsko nemogoče.
Poleg samih današnjih subvencij za naše SE sta tu še dva veliko hujša paradoksa, ki uničujeta naš EE sektor. Gre za parazitsko naravo SE v elektro sistemu, ker te SE same niso sposobne samostojnega življenja (ne morejo dobavljati elektrike takrat, ko je porabnik želi). Ob vključitvi v sistem te SE po parazitsko srkajo zdrave sokove elektro sistema, njegovo akumulacijo v proizvodnji termičnih elektrarn na premog, plin in atome. Ta akumulacija je precej več vredna od same višine subvencij.
Drug parazitski problem SE je, da se z večanjem njihovega obsega nižajo obratovalne ure klasičnih termičnih elektrarn. Elektrane na premog, plin in atome komercialno ne morejo preživeti, če obratujejo samo kakšnih 2000 ur letno (v mesecih, ko iz vseh obnovljivih virov dobimo veliko premalo) namesto planiranih 8000 ur (njihovi visoki fiksni stroški ostajajo na enaki višini). Torej, velik obseg parazitskih SE komercialno uničuje gostitelja, to je klasično termo proizvodnjo, brez katere pa te SE ne morejo pokriti vseh letnih potreb porabnikov. AKUMULACIJA elektrike je tisti ključen problem, ki zaenkrat v potrebnem obsegu brez termičnih elektrarn ni rešljiv.
Poleg samih današnjih subvencij za naše SE sta tu še dva veliko hujša paradoksa, ki uničujeta naš EE sektor. Gre za parazitsko naravo SE v elektro sistemu, ker te SE same niso sposobne samostojnega življenja (ne morejo dobavljati elektrike takrat, ko je porabnik želi). Ob vključitvi v sistem te SE po parazitsko srkajo zdrave sokove elektro sistema, njegovo akumulacijo v proizvodnji termičnih elektrarn na premog, plin in atome. Ta akumulacija je precej več vredna od same višine subvencij.
Drug parazitski problem SE je, da se z večanjem njihovega obsega nižajo obratovalne ure klasičnih termičnih elektrarn. Elektrane na premog, plin in atome komercialno ne morejo preživeti, če obratujejo samo kakšnih 2000 ur letno (v mesecih, ko iz vseh obnovljivih virov dobimo veliko premalo) namesto planiranih 8000 ur (njihovi visoki fiksni stroški ostajajo na enaki višini). Torej, velik obseg parazitskih SE komercialno uničuje gostitelja, to je klasično termo proizvodnjo, brez katere pa te SE ne morejo pokriti vseh letnih potreb porabnikov. AKUMULACIJA elektrike je tisti ključen problem, ki zaenkrat v potrebnem obsegu brez termičnih elektrarn ni rešljiv.
Strani: 1